Muzej hrani zbirko artefaktov, ki datirajo v obdobje paleolitika (med okoli od 44.000 do 12.000 let pred našim štetjem) pa vse do 20. stoletja.

Kot poroča The Artnewspaper, muzej dnevno obišče okoli sto obiskovalcev, uradne ure (vsaj tako je navedeno na spletni strani institucije) pa naj bi bile med osmo uro zjutraj ter tretjo in pol popoldne. Direktor muzeja Mohamad Fahim Rahimi ni na razpolago za izjave.

Strah pred ponovnim uničenjem ostaja

Fotografije, ki jih je 6. decembra letos objavila agencija AP, prikazujejo talibane, ki si ogledujejo razstavljene zbirke in jih s prenosnimi telefoni fotografirajo. Na eni izmed objavljenih fotografij pa je videti restavratorja Mohameda Nameja Noorzaija, ki restavrira keramiko iz obdobja antike.

Čeprav je afganistansko ministrstvo za informiranje in kulturo, ki deluje pod talibani, izjavilo, da je zavezano k ohranitvi kulturne dediščine ter zgodovinskih najdb in spomenikov v Afganistanu, pa The Newspaper opozarja, da je Afganistan prav pod talibani, ki so vladali državi pred dvajsetimi leti, izgubil precejšen del svoje kulturne zapuščine.

Šeriatsko pravo, ki so mu zavezani talibani, namreč prepoveduje vsakršno upodobitev ikon božanstva tudi v obliki človeškega telesa kot tudi upodobitev drugih božanstev.

Prav to je bil v preteklosti razlog za sistematični izbris manjšin v državi kot tudi klestenje pravic žensk, ki morajo danes znova nositi ogrinjalo, v javnosti pa se lahko pojavijo le v spremstvu moškega skrbnika.

Uničenje kulturne dediščine

Talibani so tako v skladu s svojimi načelnimi prepričanji leta 2001 uničili kip Bude iz šestega stoletja, vklesanega v pečini doline Manjan v osrednjem delu države.

Strah pred podobnim uničenjem tako še vedno o(b)staja. Tudi sam muzej je avgusta letos podal izjavo, da "kaotično stanje", ki je nastalo s talibanskim prevzemom oblasti, "povzroča zaskrbljenost glede same varnosti muzejskih artefaktov in razstavljenih eksponatov".

Umetniki na pomoč pozivajo svetovne voditelje

Medtem pa je skupina umetnikov iz Afganistana na britanskega premierja Borisa Johnsona, kot tudi na nekatere druge svetovne voditelje, naslovila pismo, v katerem ga prosijo, naj jih reši. Odprto pismo je bilo objavljeno v več jezikih (francosko, farsi, angleško in nemško), v njem pa poudarjajo nujnost po obuditvi umetniške kulture in umetnosti v državi, ki so jo negovali zadnjih dvajset let.