Analiza barve bi lahko privedla do storilca
V zadnjem letu se je število primerov vandalizma na cerkvah, gradovih, samostanih in drugih zgodovinskih stavbah izrazito povečalo. Še posebej so poleti odmevale poškodbe na rimskem Koloseju, eni osrednjih svetovnih znamenitosti, na katero je več turistov vrezalo svoja imena oz. začetnice.

V Angliji so se tako odločili zagnati projekt, v okviru katerega bi lahko s pomočjo umetne inteligence na podlagi sloga in podpisa grafita ter analize barve s pomočjo vzorca z več območij prepoznali tudi njegovega avtorja. Z uspešno analizo barve bi lahko umetna inteligenca namreč odkrila celo, kje je bila pločevinka kupljena.

Po poročanju časopisa The Guardian je ukrepanje nujno, saj naj bi bila v Angliji kar tretjina kulturne dediščine žrtev grafitov, število pa je v samo zadnjem letu naraslo za skoraj 10 odstotkov. Ena izmed žrtev tovrstnega nasilja je cerkev Holy Rood church v Swintonu, aprila pa so se vandali lotili tudi zgodovinske palače Linlithgow, rojstnega kraja škotske kraljice Marije, kjer so z grafiti prekrili stene, tla in vodnjak iz 16. stoletja. Januarja so podobno oskrunili tudi grad Rochester v Kentu, ki predstavlja eno najmogočnejših normanskih trdnjav v državi, katere začetki segajo vse v leto 1087.

Sorodna novica Vandali uničili 30 tisoč let staro aboridžinsko umetnost v sveti jami

Vandalizem kot odraz (dela) družbe?
Primeri pa seveda niso omejeni zgolj na Anglijo. Lani je odmevalo odprto pismo združenja grških arheologov (SEA), v katerem je to pozvalo generalno direktorico Unesca, naj "odločno posreduje" za zaščito Hagije Sofije v Carigradu v Turčiji, ki je deležna vse večje škode in vandalizma, ob koncu leta pa so vandali v Avstraliji uničili prazgodovinske stenske poslikave v sveti jami Koonalda, stare približno 30 tisoč let.

Letošnje leto ni bilo do kulturnih spomenikov nič manj prizanesljivo. Na začetku leta je bil v Københavnu poškodovan slavni kip male morske deklice, katerega podstavek so neznanci prepleskali z barvami ruske zastave. Maja je bila v pariškem muzeju Palais de Tokyo z razpršilom zaznamovana kontrovezna umetnina švicarske umetnice Miriam Cahn, avgusta pa je skupina nemških turistov na severu Italije uničila dragoceni kip v fontani iz 19. stoletja.

Dolgotrajne posledice nepremišljenih dejanj
Mark Harrison, ki v javni ustanovi Historic England skrbi za zločine zoper dediščino, je za časopis Observer povedal, da ta pripada vsem, zaradi česar so tovrstni grafiti zločin "v vseh pogledih". Dodal je še, da so kot dejanje "vztrajni in prodorni", saj "povzročajo stisko in vplivajo na občutke javnosti, kar je resnično ključni pokazatelj tega, kakšni so ti občutki".

Harrison v projektu sodeluje s profesorjem Robinom Bryantom z univerze Canterbury Christ Church, ki je strokovnjak na področju umetne inteligence. Težava tovrstnih napadov na kulturne spomenike je, da si sledijo v valovih, ki jih je pa zato toliko težje ustaviti, obenem pa predstavlja odstranjevanje barve še posebej zahtevno nalogo, saj ob izpiranju barva za sabo pušča neodstranljiv madež. Umetna inteligenca tako igra pomembno vlogo predvsem pri identifikaciji materiala oz. snovi, kar pa ni omejeno zgolj na grafite. Podobno kot aplikacije, ki na podlagi fotografije prepoznajo vrste gob ali bolezni rastlin, bi lahko v primeru dediščine na primer identificirali kos bakra, ki je bil ukraden s spomenika.

Stvar je v detajlih
"Človeškemu očesu se zdijo grafiti morda med seboj podobni, medtem ko so lahko za tehnologijo povsem drugačni. Če je v neki soseski 100 razpršenih oznak, bi bil lahko storilec ista oseba v enem večeru. Če oznake pustimo, ljudem samo nakažemo, da je to varno mesto za vandalizem," je še povedal Harrison.

Kot težavo je izpostavil tudi to, da tovrstnih kaznivih dejanj v primerjavi s krajo zgodovinskih artefaktov policija pogosto ne evidentira oz. zanje ni posebnih protokolov in kodeksov, zaradi česar jih je posledično tudi težje ustaviti. Prav zaradi tega ima umetna inteligenca v povezavi z lokalno skupnostjo še posebej pomembno vlogo. Harrison je dejal, da je "naravni nadzor" javnosti prek povezovanja soseske za vandale zgodovinskih mest in zgradb "dobro odvračilno sredstvo". "Povezovanje tradicionalnih ukrepov skupnosti z novimi in nastajajočimi tehnologijami mora predstavljati kanček upanja, kajne," je še dodal Harrison.