Nagrado Izidorja Cankarja podeljuje Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo. Vsako leto se podelijo nagrade za karierne dosežke in priznanja za posamezne projekte. Ta bodo letos dobili Janez Balažic za razstavni projekt Umetnine iz Prekmurja; Metod Kemperl za raziskovalno delo na področju baročne umetnosti, predvsem za znanstveno monografijo Korpus poznobaročne sakralne arhitekture na slovenskem Štajerskem in za razstavni projekt Načrti okrožnih inženirjev in mestnih zidarskih mojstrov na slovenskem Štajerskem (1786-1849); Helena Seražin za znanstvene monografije Arhitekt Giorgio Massari (1687-1766): sakralna arhitektura na Goriškem, v Furlaniji, Istri in Dalmaciji, Kultura vile na Vipavskem in Goriškem od 16. do 18. stoletja ter Poročila in risbe utrdb arhitekta Giovannija Pieronija.
Izjemen interpret slovenske umetnosti
Prvi izmed dveh velikih nagrajencev je "izjemen interpret slovenske umetnosti, raziskovalec in esejist, ki v želji po razkritju bistva z jasno mislijo, prepričljivim nastopom in izbrušenim slogom pisanja sega daleč preko meja, ki jih črta njegova matična znanost". Te besede so zapisane v utemeljitvi podelitve nagrade Tomažu Brejcu. Brejc velja za odličnega poznavalca modernizma in postmodernizma, njegovo delo Slikarske metamorfoze (1992) pa ostaja edini interpretativno poglobljeni pregled sodobnejšega umetnostnega dogajanja na Slovenskem. Med Brejčevimi knjigami velja izpostaviti še študijo Slovenski impresionisti in evropsko slikarstvo (1982), Slikarstvo od 15. do 19. stoletja na slovenski obali (1983), Temni modernizem - Slike, teorije, interpretacije (1991) in Realizem, impresionizem, postimpresionizem (2006). Tomaž Brejc je bil tudi selektor prvega trienala sodobne slovenske umetnosti U3 v Moderni galeriji (1994).
Dolgoletni promotor Valvasorjeve zapuščine
Lojze Gostiša je nagrado prejel za raziskovalno in organizacijsko delo, med njegovimi podvigi pa je med drugim tudi organizacija prve razstave, posvečene Jožetu Plečniku v Narodni galeriji (1968), sodeloval pa je tudi pri organizaciji velike Plečnikove razstave v centru G. Pompidouja v Parizu, katero je kuratorsko oblikoval Boris Podrecca. Gostiša je ravno nedavno sklenil velik projekt, povezan z Valvasorjem, ki se mu posveča od leta 1989. Novi dokončani projekt je faksimilizirani natis vseh 17 zvezkov Valvasorjeve zbirke grafik in risb, ki ga sicer hrani zagrebška Biblioteka Metropolitana. Gostiša, ki načrtno skrbi za predstavljanje Valvasorjeve zapuščine, je tudi poskrbel za zapuščino Izidorja Cankarja in je dal pobudo za ponatis njegove knjige Uvod v likovno umetnost - Sistematika stila (1959).
P. B.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje