Igralski nagradi sta šli v roke Tine Vrbnjak in Benjamina Krnetića (oba sta nagrajena za vlogi v Mrakijadi). Občinstvo je najbolj prepričala Spolna vzgoja II: Diagnoza + Consentire + Zmožnost + Igre + Borba v režiji Tjaše Črnigoj. Soavtorice serije predavanj –performansov Spolna vzgoja II so prejele tudi posebno nagrado žirije. Projekt, ki je nastal v produkciji Nove pošte (Zavoda Maska in Slovenskega mladinskega gledališča) in Mesta žensk, so nagradili za inovativen performativni pristop k občutljivi tematiki. Nagrado za mladega dramatika je prejela Brina Jenček.

Kot je o zmagovalni predstavi Mrakijada, ki je po trilogiji Ivana Mraka nastala v režiji Nine Rajić Kranjac, v utemeljitvi zapisala žirija, ta združuje izjemne in dovršene pristope sodobnega gledališča. Ob tem dodajajo, da že sam programski izbor in oživitev del slovenskega pisatelja predstavljata osnovo za sodobno uprizoritev. Priredba in zlasti odrska postavitev pa to samo še dokazujeta. "Režija v ustreznem odrskem prostoru na inovativen način na odrske deske postavlja daljše časovno obdobje družine, s sodobnimi prijemi ironije in odtujitve ter s precizno odrsko mizansceno, tudi s potujitvenimi elementi in simultanostjo, v izjemnem ritmu in dinamiki omogoča igralskemu ansamblu kreacije na najvišji ravni. To ponujeno možnost je ansambel ljubljanske Drame dodobra izkoristil. Igralci in igralke polnokrvno živijo v svojih vlogah in transformacijah, izkoriščajo svoje odrske priložnosti ter vsak zase in vsi skupaj najdejo trenutke, ki občinstvo zapeljejo v magičnost gledališča. Mrakijada je predstava, ki bi je bilo veselo vsako evropsko gledališče," beremo v utemeljitvi.

Za Mrakijado tudi obe igralski nagradi
Nagrado za najboljšo žensko vlogo prejme Tina Vrbnjak za vlogi Pokojne matere, prve Rimljanke, in Prvega oznaša v uprizoritvi Mrakijada v izvedbi SNG Drama Ljubljana. Igralka je, kot piše v utemeljitvi, v kompleksni stvaritvi, v Mrakijadi, v vlogi Pokojne matere, prve Rimljanke, vse dogajanje prisotna kot duh, kot krivda, ki straši in poganja celotno uprizoritev. "Svojo pojavo ji uspe igralsko razločiti od preostale, prav tako briljantne igralske ekipe, in jo popeljati na novo raven. Iz metapozicije vsevedno pobliskava v občinstvo in postane režiserkin alter ego, ko uprizoritev z odra usmerja in režira kot mračni motor zgodovine. Uspe se ogniti tankemu ledu uprizarjanja ženskih stereotipov, ni niti zgolj mučenica niti zgolj mračna zapeljivka, saj ima, nemalo cinično, vajeti uprizoritve vseskozi v svojih rokah."

Še eno nagrado je Mrakijadi pinesel Benjamin Krnetić. Nagrajen je za vlogo Ferdija, Rimljanovega sina iz drugega zakona. Igralcu je z likom Ferdija, ki je tudi alter ego Ivana Mraka, uspelo naseliti svoj igralski aparat do same skeletne strukture, piše žirija. "Njegovo skrivenčeno telo in begajoč pogled neuspešno iščeta izhod iz klešč zgodovine, ki reproducirajo logiko rablja in žrtve in ki jih kot kontrapunkt z neverjetno močjo uteleša celoten igralski ansambel ter na ta način podpihuje tudi silo Krnetićeve igralske bravure. Igralca ni strah za vlogo zastaviti tudi lastnih šibkosti, da bi pokazal na nemogočo čistost moralnega pozicioniranja. Ranljivost in brezkompromisna samokritičnost sta tisto, kar tej vlogi daje v gledališču redko videno globino."

O seriji Spolna vzgoja II meni žirija, da tematiko spolnosti obravnava na poglobljen in poučen način, ki občinstvu posreduje relevantna znanja in informacije o tej temi, hkrati pa to počne tudi z vrsto občutljivo izbranih in premišljenih odrskih orodij. "S svojim delom ustvarja nov gledališki prostor, ki spodbuja odprt dialog o spolnosti, premika meje in ruši stereotipe in tabuje ter sili k soočanju z njimi."

Soavtorice predstave so Tjaša Črnigoj, Lina Akif, Sendi Bakotić, Nika Rozman, Vanda Velagić, Tijana Todorović,
Barbara Kapelj, Tea Vidmar in Lene Lekše.

"Dokaz za že pregovorno kakovost slovenskega gledališča"
Letošnjo žirijo so sestavljali Pia Brezavšček, Mirna Rustemović in Aleš Jan, ki so ob sklepu festivala zapisali, da so opazili veliko raznolikost dramskih, tekstovnih in uprizoritvenih pristopov. Z veseljem ugotavljajo, "da je raven uprizoritev besedil na podlagi slovenske dramatike ali dokumentaristike izredno visoka in da dokazuje že pregovorno kakovost slovenskega gledališča". Kot sporočajo, so bile vse odločitve soglasne. Presojali so o predstavah, ki jih je v tekmovalni program vključila selektorica Alja Predan.

Grumova nagrada za Nezakonske matere
Za najboljše novonastalo dramsko besedilo je z nagrado Slavka Gruma nagrajena Iza Strehar, ki je prepričala z besedilom Nezakonske matere. "Dramsko besedilo Nezakonske matere ni samo pogled na družinske odnose, kot se spreminjajo v 20. in 21. stoletju, ampak je predvsem drama o odnosu do materinstva, opredelitev do pomena, kaj sploh je biti mati, kakšno moč in silo potrebujejo ženske, ki se v zgodovinski perspektivi borijo za materinstvo, kakšne so njihove pravice, in to ne glede na leto, v katerem smo: 1940 ali 2000 ali … Nove in drugačne so zgolj okoliščine, ki se pojavljajo in s katerimi je nujno treba računati," beremo v utemeljitvi. In še: "Avtorica spretno gradi dramski svet, v katerem je ženska ujetnica patriarhalnih razmerij in pričakovanj, a se (ne)uspešno bori za svoj glas in svobodo izbire. Opozarja na nevralgične točke (slovenske) družbe, vendar z njihovim umeščanjem v zgodovinski kontekst kaže na njihovo historično pogojenost in spremenljivost. Besedilo odlikujejo kakovostna pisava, odnos do obravnavane materije in občutljivost za problematiko vloge žensk(e) v daljši časovni perspektivi."

O stiskah mlade generacije
Za Grumovo nagrado so bila nominirana štiri besedila, ki jih je med 24 prispelimi na natečaj izbrala strokovna žirija. Žirija, ki jo sestavljajo Rok Andres, Jakob Ribič in Miriam Kičinova, je določila tudi prejemnika nagrade za mladega dramatika, za katero je med devetimi prispelimi besedili izbrala tri nominirance. Nagrado je prejela Brina Jenček, ki je nagrajena za besedilo z dolgim naslovom Grem greš greva pljusk 2 young 4 4ever ЕЛА НАДВОР ДА СЕ ИЗЛУПАМЕ strah me je prevelikih oči in premajhnih medvedov bližamo se končni postaji prosim izstopite pogoltnila sem te in izpljunila rahlo prežvečenega. To nas, kot zapiše žirija, postavlja v rambertovski svet mladega para, ki skozi rahlo melodramske vijuge premišljuje o svojem odnosu – še bolj pa o svoji prihodnosti. "Besedilo je tako izrazito sodobno, predvsem pa se postavlja na stališče mlade generacije in kaže na njene stiske, ki so sicer posledica širšega družbenega sistema, vendar pa se prej ali slej prenesejo tudi v medsebojne (intimne) odnose."

Za najboljše kritiško in teatrološko delo
Na slovesnosti je Društvo gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije podelilo nagrado Vladimirja Kralja za življenjsko delo, in sicer dramaturginji Marinki Poštrak. Priznanje za kritiško in teatrološko delo v zadnjih dveh letih pa je prejela Zala Dobovšek.

Festival se je sklenil s slovesnostjo v režiji Bora Ravbarja. Začel se je s pozdravnimi nagovori direktorja Prešernovega gledališča Kranj Jureta Novaka, župana Mestne občine Kranj Matjaža Rakovca in ministrice za kulturo Aste Vrečko, nato je sledila podelitev nagrad. Prireditev, ki sta jo povezovali Vesna Pernarčič in Vesna Slapar, je pospremila glasbenica KiKi.

Sorodna novica Marinka Poštrak je dobitnica nagrade Vladimirja Kralja za življenjsko delo

Festival je v dvanajstih dneh ponudil sedem predstav v tekmovalnem in pet v spremljevalnem programu, tri predstave v programu za mlade, en ekskluzivni dogodek ter še sedemnajst dogodkov letos izjemno bogatega dodatnega programa, del katerega so bili problemski razgovori, okrogle mize, predstavitev novega kulturnega certifikata, zvočna raziskava, tri delavnice, štiri razstave, projekcija televizijske trilogije, bralne uprizoritve, dva dneva nominirancev in koncert.

Zgodba iz plodnega tkiva slovenske dramatike in gledališča
"Zaključujemo še eno izjemno uspešno izvedbo tega pomembnega kulturnega dogodka, ki že dolga leta predstavlja vrhunce slovenske gledališke ustvarjalnosti," je ob koncu festivala dejal direktor Prešernovega gledališča Jure Novak. "Ponosen sem, da smo v Kranj pripeljali izjemne predstave, diskusije in srečanja." Ob tem se je zahvalil vsem zaposlenim in sodelavcem Prešernovega gledališča Kranj in vsem ustvarjalkam, ustvarjalcem, strokovnjakinjam, strokovnjakom in ekipam, s katerimi so "spletli živo zgodbo iz plodnega tkiva slovenske dramatike in gledališča".