Pisatelj Miljenko Jergović je natančen, empatičen kronist grozljivih preteklih časov, pa tudi lepih trenutkov, je dejal predsednik žirije za nagrado Aljoša Harlamov. Pisatelja dobro poznajo tudi slovenski bralci – polovica njegovih knjig je dosegljivih tudi v slovenščini v prevodu različnih prevajalcev.

Sorodna novica "Hrvati kulture ne potrebujejo, ker ne bo pripomogla k uspehom nogometne reprezentance"

Jergović se je rodil leta 1966 v Sarajevu, kjer je diplomiral iz filozofije in sociologije, že od prve polovice devetdesetih pa živi v Zagrebu. Nase je opozoril že s prvencem, zbirko kratkih zgodb Sarajevski Marlboro, v katerem je tematiziral vojno v Bosni in Hercegovini po razpadu skupne države. Danes je eden najrelevantnejših sodobnih piscev na območju nekdanje Jugoslavije in najbolj prevajani sodobni pisec na Hrvaškem. Svoja dela prepleta tudi z avtobiografskimi in avtopoetičnimi odlomki. Njegove knjige so prevedene v več kot 20 jezikov. V slovenskem prevodu lahko med drugim beremo uspešnico Zgodovinska čitanka, nagrajeni kriminalni roman Pleše v somraku, zbirki kratkih zgodb Sarajevski Marlboro in Mama Leone, žanrski hibrid med esejem in romanom Oče in roman Rodbina. Kot piše v utemeljitvi nagrade, sta zanj značilna gibkost jezika in svojevrsten občutek za pripovedovanje, ki zgodovinske, družbene in intimne dogodke naravno spreminjata v literarne mojstrovine.

Prejel bo nagrado 10.000 evrov in prihodnje leto prevod novega dela v zbirki Vilenica pri Cankarjevi založbi.

Kaj prinaša letošnji Festival Vilenica?
V središču programa 39. Festivala Vilenica bo slovenski avtor Dušan Šarotar, po besedah članice žirije Diane Pungeršič eden najizvirnejših predstavnikov slovenske književnosti. Pri tem je omenila zlasti njegova romana Biljard v Dobrayu in Zvezdna karta, ki sta nekakšen diptih o usodi judovske skupnosti v Prekmurju. Z njima in tudi z romanom Panorama se je uvrstil v ožji izbor za nagrado kresnik.

V središču njegovega umetniškega ustvarjanja so spomin, jezik, žalost in človekova duša, h katerim pristopa s poetičnim jezikom in značilno počasnostjo. Njegova proza je zaznamovana z opisi narave, mesta in posebne atmosfere, ki jo izpisuje z značilnim poetičnim jezikom in v dolgih stavkih, je zapisala ob izbiri, da se v središče festivala uvrsti ta vsestranski umetnik, ki med drugim svoje knjige opremlja z lastnimi fotografijami.

Festival Vilenica bo potekal med 2. in 7. septembrom pretežno v Ljubljani in na Krasu, prinesel pa bo približno 19 dogodkov. V fokusu bo češka literatura, med stalnicami pa bosta tudi okrogla miza Srednjeevropske pobude, ki se bo tokrat ukvarjala z vprašanjem umetne inteligence, in mednarodni komparativistični kolokvij, ki so ga posvetili zgodovini primerjalne književnosti v Srednji Evropi.

Krasni novi svet: o ključnih spremembah tega sveta
V letih do 2027 se bo festival posvečal temi Krasni novi svet kot aluziji na antiutopični roman Aldousa Huxleyja. Po besedah Harlamova se bodo dotikali tehnoloških in podnebnih sprememb ter velikih svetovnih dogodkov v povezavi z literaturo. Pogovarjali se bodo tudi o izzivih branja na zaslonih in prevladujočih jezikih, kot je angleščina, kar bi lahko predstavljalo izziv za založništvo manjših jezikov.

Letos se bodo z naslovom Ikar 2.0, s katerim se poklanjajo Srečku Kosovelu kot pesniku, ki je v slovensko poezijo uvajal tehnološke besedne zveze in besede, ki se pred tem niso uporabljale, spraševali o umetni inteligenci in o človeškosti literature. To bo osrednje vprašanje okrogle mize Srednjeevropske pobude.

V fokus so postavili sodobno češko literaturo, ki jo bo poleg treh avtorjev, ki bodo obiskali festival, predstavljala tudi spremljevalna antologija.

"Pomemben dogodek, ki podpira naše bivanje na obrobju"
Kot je poudaril predsednik društva Dušan Merc, je Vilenica ob robu slovenskega nacionalnega ozemlja in jo je kot tako treba tudi razumeti. "Je zelo pomemben dogodek, ki podpira naše bivanje na obrobju," je dejal Merc. Kot je dodal, je festival v vseh letih počel vse tisto, kar se je skoncentriralo v nedavnih mednarodnih sejmih v Frankfurtu in Bologni. Prepričan je tudi, da bo živela še naprej.