V delnem poročilu o rezultatih svojega dela so arheologi med drugim izpostavili predvsem večje število odlomkov prazgodovinskega keramičnega posodja in kamnitega orodja na Kopitarjevi cesti. Razveselili so se tudi najdb na Vodnikovem trgu, ki so potrdile njihove domneve o legi mestnih vrat, pod Ciril Metodovim trgom pa so našli različno antično keramično gradivo.

Redke prazgodovinske najdbe
Pomembna novost so prazgodovinske najdbe na Kopitarjevi cesti, saj doslej na tem območju Ljubljane ni bilo odkritih sledov prazgodovinske poselitve. Gre za večje število odlomkov prazgodovinskega keramičnega posodja ter kamnita orodja, ki na tovrstnih najdiščih predstavljajo redkost, piše v poročilu.

Ostanki novega veka
Tam so odkrili tudi novoveška nasutja, domnevno iz 18. stoletja, ki so verjetno služila za izravnavo terena proti Ljubljanici. Pod temi so naleteli na nasutje z najdbami iz 16. stoletja, ki je verjetno nastalo pri prenovi mestnih obrambnih struktur oziroma obrambnega jarka srednjeveške Ljubljane. Tukaj so še najdbe iz antike, in sicer gre za številne keramične predmete in drobne kovinske najdbe.

Po sledeh t. i. Kloštrskih vrat
Kot so pokazala izkopavanja, so se pod Vodnikovim trgom skrivali ostanki mestnih vrat, t. i. Kloštrskih vrat, ki so bila del srednjeveškega obrambnega sistema. Našli so tudi tlak, ki so ga položili po odstranitvi srednjeveškega obrambnega sistema najpozneje na začetku 19. stoletja. Kot so še pokazale najdbe, je mimo današnje vzpenjače proti gradu potekal del srednjeveškega obzidja, katerega stik z mestnimi vrati je bil uničen ob gradnji moderne infrastrukture.

Srednjeveška stavba na Ciril Metodovem trgu
Na Ciril Metodovem trgu so ob izkopu trase za vročevod naleteli na temelje srednjeveške stavbe s pripadajočimi tlaki. Pod srednjeveško ravnjo pa se je skrivala plast, ki vsebuje različno antično keramično gradivo in verjetno, kot piše v poročilu, predstavlja antično cestišče.

Pod strokovni del poročila o rezultatih arheoloških izkopavanj, ki so ga so ga posredovali iz Mestnega muzeja Ljubljana, se podpisujeta Samo Hvalec in Sašo Porenta, vodji izkopavanj pa sta Martin Horvat in Rene Masaryk.