Martin Horvat je kot najzahtevnejše izpostavil izkopavanje na prvem sklopu, kjer bodo morali kopati skoraj šest metrov v globino, zato bodo potrebovali podporo gradbincev. Foto: MMC RTV SLO
Martin Horvat je kot najzahtevnejše izpostavil izkopavanje na prvem sklopu, kjer bodo morali kopati skoraj šest metrov v globino, zato bodo potrebovali podporo gradbincev. Foto: MMC RTV SLO
Kongresni trg
Po besedah Martina Horvata so v pripravljalni fazi naredili vse - več kot 70 jedrnih vrtin, poleg tega so upoštevali vse dozdajšnje vedenje o tem območju, da bi se izognili presenečenjem. Foto: MMC RTV SLO
Kongresni trg
Za arheološke najdbe na območju Ljubljane so pristojni Muzej in galerije mesta Ljubljane, ki skrbijo tudi za njihovo konservacijo in prezentacijo. Foto: MMC RTV SLO

Na začetku prihodnjega tedna bodo na omenjenem območju začeli zavarovalna arheološka izkopavanja, ki naj bi bila predvidoma končana januarja prihodnje leto. Po besedah vodja izkopavanj Martina Horvata bodo ta potekala na 7.729 kvadratnih metrih površine, in sicer le na območju, ki je predvideno za gradnjo garažne hiše.

Na tri sklope razdeljeno območje
Tega so predhodno raziskali z metodo jedrnih vrtin, ki je pokazala, da lahko pričakujejo različne tipe in količine ostalin, ki jih bo mogoče obravnavati ločeno. Zato so območje razdelili v tri sklope. Med temi obsega prvo parkirišče med Vegovo in Slovensko cesto in se razteza na 3.945 kvadratnih metrih, največja globina arheoloških plasti pa je ocenjena na 5,3 metra. Ostaline na tem delu se navezujejo večinoma na obrambne strukture antične Emone.

Površina drugega sklopa se razteza na 1.765 kvadratnih metrih, obsega pa parkirišče pred Univerzo. Globina izkopa se predvideva med enim metrom in 2,5 metra, pričakujejo pa ostanke emonskega obrambnega jarka.

Tretji sklop obsega prehod čez park Zvezda proti Šubičevi ulici in se razteza na 2.072 kvadratnih metrih. Gre za arheološko bogato območje z raznovrstnim potencialom iz več časovnih obdobij do globine treh metrov.

Po Horvatovih napovedih bodo najprej začeli izkopavanje drugega sklopa, za katerega so predvideli 49 dela zmožnih dni, kar pomeni dni brez snežne odeje, brez padavin in ob jutranji temperaturi nad lediščem. Sočasno bi lahko na tem območju opravili pripravljalna dela na tretjem sklopu, brez Šubičeve, za same raziskave tega dela pa bodo potrebovali 57 dni. Temu bodo sledile arheološke raziskave prvega sklopa, za katere predvidevajo 149 dni, nato pa še tretjega sklopa, za katerega so predvideli 42 dni.

Na obravnavanem območju pričakujejo novodobne najdbe iz 17. stoletja in ostanke obrambnega jarka rimske Emone. Ti bodo po Horvatovih pričakovanjih dopolnili dozdjašnje vedenje o fortifikacijskem sistemu Emone.

Večjih nepredvidenih zidanih struktur ne pričakujejo
Po besedah Borisa Vičiča, vodje ljubljanske območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS), večjih nepredvidenih zidanih struktur ne pričakujejo, čeprav dodaja, da so presenečenja vedno mogoča.

Predstavljanje novih izkopanin
V. d. direktorja Muzeja in galerij mesta Ljubljane Blaž Peršin izpostavlja dobro sodelovanje Mestnega muzeja z ZVKDS-jem in opominja, da so povečane gradbene dejavnosti v središču Ljubljane v zadnjih petih letih spodbudile nekaj večjih arheoloških raziskav. Izsledke teh pa so predstavili na priložnostni razstavi v Mestnem muzeju. Postavitev z naslovom Nova arheološka odkritja si je v petih dneh, od 4. do 8. februarja letos, ogledalo več kot 2.500 obiskovalcev.

Do 8. maja pa si je v muzeju mogoče ogledati merno mizo za preverjanje prostornin z lokacije Šumi. Arheološka izkopavanja na tej lokaciji so potekala med septembrom 2004 in marcem 2007. Gre za pravokotno podolgovato ploščo iz apnenca z merami 180 x 50 x 26 centimetrov s šestimi vdolbinami različnih velikosti, ki so jo uporabljali trgovci in kupci za preverjanje prostornine tekočin in sipkih živil, če te ustrezajo uradnim standardom rimske države. Mizo so našli v treh kosih, četrti pa za zdaj manjka.

C. R.