Posebej to velja za raziskave emonskega pokopališča - pravzaprav so bila tri -, ki velja za enega najbolj raziskanih rimskih grobišč sploh. K temu so prispevale nedavne raziskave na območju, kjer bodo zgradili center Emonika. Sodelavci Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) so odkrili 303 antične grobove iz obdobja med drugo polovico 1. in 4. stoletjem našega štetja. Investitorji Emonike razmišljajo, da bi najdbe vključili v novi stavbni kompleks.
Po zgledu zazidave v Ferantovem vrtu
Vodja projektiranja pri projektu Emonika Maja Štakula je za MMC povedala, da zaenkrat še ne vedo, na kakšen način bodo v sklopu Emonike predstavili arheološke najdbe, da pa je gotovo, da zaradi obilnih arheoloških najdb ne bo potrebno spreminjati načrta Emonike. To odločitev bodo sprejeli skupaj z Zavodom, sami pa sicer želijo nazorno predstaviti sožitje med starim in novim. Bolj bo to verjetno znano tudi šele po sprejemu novega zazidalnega načrta mesta Ljubljane, na katerega investitorji še čakajo in ki bo tudi pomemben za pridobivanje gradbenega dovoljenja za izgradnjo celotnega kompleksa.
Najdbe bogatejše, kot so pričakovali
Čeprav gre v primeru Emonike za popolnoma komercialni projekt, so investitorji po zagotovitvi vodje ljubljanske enote ZVKDS-ja Borisa Vičiča, vodje projekta arheološkega izkopavanja na območju prihodnjega potniškega centra Ljubljana pokazali izredno korekten odnos in so podprli arheološke raziskave na za pozidavo predvidenem območju. Odločitev je bila očitno hvalevredna, saj so bile najdbe, kot je povedal Direktor ZVKDS-ja Robert Peskar, bogate in so v obsegu celo presegle začetna pričakovanja.
Krščanstvo spremeni način pokopavanja
Kot je pojasnila Tadeja Žižek, ki je tudi sodelovala pri raziskavah, so do sedaj 'pregrebli' 4803 kvadratnih metrov zemljišča, na katerih so odkrili 303 antične grobove, del severnega emonskega grobišča, ki se začenja pri Kongresnem trgu. Odkritje grobov sicer ni presenečenje, saj so jih več odkrili že med izkopavanjem jame za gradnjo Slovenijalesa. Med odkritji so tako žarni oziroma žgani grobovi kot tudi skeletni grobovi.
Čeprav se oba tipa pokopavanja pojavljata že vse od prazgodovine, je izbira vrste pokopa v primeru Emone odvisna od časa nastanka groba. Vičič je namreč za MMC povedal, da se predvsem z nastopom krščanstva spremeni tip grobov: "Leta 313 je izdan milanski edikt, s katerim postane krščanstvo državna vera in tedaj se spremeni način pokopavanja. Preneha se s sežiganjem in se začne s skeletenim pokopom, kar ostane uveljavljeno praktično do danes, ko iz drugih razlogov spet prehajamo na žarni pokop."
Posebnost - grobne parcele
V skoraj vseh gorobih so odkrili pridatke, najrazličnejše predmete, kot so oljenke, keramične posode ali fibule, občasno tudi novce. Ti so bili razumljeni kot simbolno plačilo za prevoz pokojnika oziroma njegove duše v onostranstvo. Popolno poznavanje kulture pokopavanja sicer preprečuje dejstvo, da so bili številni grobovi izropani že v antiki. To na primer velja za pokopne jame s ploščo na dnu, kot tudi za štiri kamnite sakofage, ki so jih odkrili in ki skupaj s grobovno konstrukijo iz opečnatih zidakov ali tegel veljajo za posebno obliko pokopa na emonskem pokopališču. Najbolj posebne so kamnite grobnice oziroma grobne parcele, ki so jih premožneži začeli izkopavati že za časa svojega življenja.
Antika, potem pa do srednjega veka nič
O pokopavanju naslednikov rimskih Emoncev na našem ozemlju s prekopavanjem območja novega potniškega centra ne bomo izvedeli ničesar. Kot nam je povedal Robert Peskar, namreč ta predel današnje Ljubljane ni bil poseljen vse do srednjega veka. Naslednji pomembni objekt je bila cerkev sv. Krištofa v bližini Slovenijalesa, vendar je to že povsem drugo obdobje in tako tudi povsem druga zgodba.
Polona Balantič