Grobove so arheologi odkrili na območju med Dunajsko in Vilharjevo cesto ter Trgom OF, velikim 6.335 kvadratnih metrov. S temi izkopavanji so dopolnili raziskave iz sedemdesetih, ko je bilo na tem območju že odkritih okoli 1.000 antičnih grobov. V zadnjih mesecih odkriti grobovi izvirajo iz časa med drugo polovico 1. in 4. stoletjem našega štetja, pripadali pa so emonski nekropoli. Ta se je raztezala od Kongresnega trga do Gospodarskega razstavišča, torej zunaj zidov, ki so omejevali Emono. Pokojnike so stari Rimljani pokopavali vzdolžno ob cestah, ki so vodile v mesto; tokrat odkriti grobovi pripadajo območju ob severni emonski vpadnici, katere trasa je skoraj sovpadala s traso sedanjih Slovenske in Dunajske ceste.

Odkritje dveh nedotaknjenih pepelnic
Med načini pokopavanja je v prvih dveh stoletjih našega štetja prevladovala upepelitev, zato je tudi 78,8 odstotka vseh najdenih grobov žganih pokopov. Med temi je najpogostejši pokop v preprosti grobni jami, nekateri grobovi pa so imeli tudi gradbeno konstrukcijo, zgrajeno iz tegul, rimskih opečnatih strešnikov. Manj je bilo pokopov v amforah ali dolijih, velikih shrambenih posodah, lesenih ali kamnitih skrinjah, zidanih grobnicah in pepelnicah. Arheologe je prijetno presenetilo odkritje dveh še nedotaknjenih pepelnic s pokrovom, saj je bilo veliko grobov izropanih že v antiki. Nekaj je tudi skeletnih pokopov, vendar se ti zares uveljavijo šele v tretjem stoletju s širitvijo krščanstva.

Najdbe na ogled v galeriji
O življenju v antični Emoni več kot način pokopavanja povedo pridatki v grobovih, pričevalci o etničnem, ekonomskem in verskem statusu pokojnika. Med osebnimi predmeti v grobovih so najpogostejši uhani, lasnice, steklene jagode, steklene kozmetične posodice, igralne kocke, fibule in ogledala. Nekateri od najdenih predmetov bodo med 18. septembrom in 11. oktobrom na ogled v galeriji Spomeniškovarstvenega centra.

Veliki projekti ljubljanskih arheologov
Tudi vodja projekta Boris Vičič je poudaril pomen najdb in obenem opozoril na težke razmere, v katerih so delali arheologi. V jamah se je namreč temperatura večkrat vzpela do 40 stopinj. Sicer so bila izkopavanja na območju kompleksa Emonika le eden od večjih arheoloških projektov, ki ta čas potekajo v Ljubljani. Večja izkopavanja potekajo tudi na območju bodočega NUK-a II in na Prulah, vsi projekti pa veljajo za večje podvige v zgodovini ljubljanske arheologije.

P. B.