Do januarja letos namreč ni bilo znano, kje je omenjeni kip. V Narodni galeriji je še do 11. februarja mogoče obiskati pregledno razstavo del Ivana Zajca, ki jo spremlja katalog avtorice Mateje Breščak.

Narodna galerija pa je marca lani med pripravljanjem razstave objavila tudi javni poziv, s katerim so se obrnili na vse lastnike Zajčevih del, da bi jim pomagali sestaviti popolnejši seznam njegovih del.

Intimnost, čutnost, strast, erotičnost ...
Razstavni katalog se izčrpno posveča do zdaj še neraziskanemu delu kiparja, ki je v širši javnosti najbolj znan kot avtor spomenika Franceta Prešerna na Prešernovem trgu v Ljubljani. Med kipi, izpostavljenimi v razstavnem katalogu, je tudi kip z naslovom Poljub. Delo upodablja žensko in moškega v objemu in poljubu, pri čemer izžareva intimnost, čutnost, strast in erotičnost ter izžareva ljubezen in čuječnost, so zapisali v Galeriji Novak.

Zajec je sicer motiv poljuba v mnogoterih različicah upodobil večkrat skozi vse svoje ustvarjalno življenje. Motiv poljuba je med drugim vključil tudi v relief Prešernovega spomenika, motiv poljuba pa je bil tudi njegovo zadnje, nedokončano delo, je mogoče prebrati v katalogu.

"Sredi dela je odložil leseno modelirko"
Kiparjeva druga žena Josipina (Pepca) Peterlin je o zadnjem kipu Poljub v svojem dnevniku, hranjenem v Zajčevi zapuščini v Narodni galeriji, zapisala: "52 (leta 1952) v januarju ni mogel dovršiti kip 'Poljub', sredi dela je odložil leseno modelirko v zemljo nedovršenega kipa. Bolezen ga je trdo priklenila na bolniško posteljo".

Avtorica razstave in kataloga Mateja Breščak domneva, da gre za kip, ki je v katalogu zaveden pod kat. št. 299.

Znani štirje kipi z motivom poljuba
Ob skici Poljuba in zdaj odkritega domnevno zadnjega Poljuba so znani še trije kipi Poljuba – vsak v svoji variaciji motiva. Prav "zadnji" Poljub v glini je po merah največji med vsemi in meri v višino dobrih 52 centimetrov, so še sporočili iz Galerije Novak.