Izvirnik načrta, katerega izdelavo spremlja datum 1. avgust 1619, hranijo v državnem arhivu v Benetkah, reprodukcijo pa v okviru projekta Pianta di Capod'Istria pripravlja Humanistično društvo Histria.

Utrditev obzidja 'glave Istre'
Načrt je naročil koprski podestat in kapitan Bernardo Malipiero v času, ko so istrska in beneška mesta zaradi uskoških napadov mrzlično utrjevali. Načrt Kopra naj bi tako služil zlasti potrebam utrjevanja mestnega obzidja, danes pa je pomemben za proučevanje geneze mesta in njegove urbanistične zasnove.

Kot poudarjajo člani društva Histria, je dokument prav tako zanimiv s toponomastičnega vidika, saj na njem prebiramo imena ulic in trgov, ki jih danes ni več. Razkriva tudi, kako se je mesto iz prvotnega rimskega zaselka širilo proti jugu in vzhodu območja sedanjega mestnega jedra. Po besedah Deana Krmaca iz društva Histria so po načrtu raztresene cerkvice, samostani, ulice, trgi, obodni trgi in mestna vrata.

Sprehod po koprski zgodovini
Projekt izdelave je, kot je pojasnil Krmac, pomemben predvsem z znanstvenega vidika, saj gre za prvo reprodukcijo načrta, ki je bil sicer že večkrat objavljen. 390. obletnico izdelave načrta bodo v društvu prvega avgusta zaznamovali s sprehodom po ulicah, trgih in obzidjih mesta pod strokovnim vodstvom Salvatorja Žitka in Darka Likarja. Pohod se bo začel okoli 10. ure ob mestni tržnici v Kopru (na Pristaniški ulici). Razmišljajo tudi o drugih možnostih, kako projekt povezati tudi s turistično ponudbo mesta, in v ta namen izdelali informativno brošuro.

Mapiranje istrskih mest
Zemljevidi, na katerem najdemo Koper z drugimi istrskimi mesti, so seveda mnogo starejšega nastanka. Poleg kartografov iz antičnih časov so bile označbe istrskih mest na zemljevidih pomembne tudi za srednjeveške pomorščake, ki so na t. i. portolane zaznamovali lokacije od Kopra do Pirana in Izole. S prihodom renesanse in humanizma, z odkrivanjem novega sveta in nenadnim razvojem kartografskega znanja so tako ob previsu srednjega veka v novega tudi preostala mesta na ozemlju današnje Slovenije dobivala vse pogostejše in natančnejše zaznamke na svetovnih in regionalnih kartah.