Kot je za STA povedal avtor razstave, arheolog Branko Kerman, gre za drobce zgodovine naselitve mesta oziroma delčke preteklosti, ki so se čez čas ohranile v ostankih mesta, naloženih v plasteh pokopanega profila zemlje, po kateri hodimo in nam je neznana, dokler je ne izkopljemo. Po njegovih besedah pa je zanimivo predvsem to, da najdbe kažejo, da bi lahko začetke Murske Sobote iskali že v 11. do 13. stoletju.

Na razstavi so izpostavljeni rezultati prvih sistematičnih arheoloških raziskav, ki so potekale lansko leto zaradi prenove Slovenske ulice, na začetku tega leta pa zaradi prenove ploščadi pred soboško stolnico sv. Nikolaja.

Na obeh izkopavališčih je bila odkrita srednjeveška poselitev v obliki ostankov jam in peči, v katerih so bili odkriti odlomki lončenine, ki sodijo v omenjeni čas med 11. in 13. stoletjem.
V Slovenski ulici so bili najdeni tudi številne jame in arhitekturni ostanki iz novoveškega obdobja iz časa od 15. do 18. stoletja ter ostanki zidovja hiš Sobote iz 19. in 20. Stoletja.

Razstavljene najdbe in odkrite arhitekturne ostaline so dragocen vir, ki nam odstirajo vpogled v historični razvoj mestnega jedra, pravi Kerman in dodaja, da želi razstava opozoriti, kako je za ohranjanje še tako krhkih drobcev, ki veliko povedo o preteklosti mesta, pri gradbenih delih v mestu pomembna navzočnost arheologov.