Slike, grafike, fotografije ali multimedijske vsebine bodo predstavili tako mlajši umetniki kot uveljavljena imena. Razstave so v Mali galeriji Mira Kranjca v pritličju, kjer je na ogled tudi stalna Oblakova zbirka, in v Veliki galeriji Ivana Varla v prvem nadstropju, kjer so lani ob umetnikovi stoletnici rojstva postavili tudi njegovo stalno razstavo.

Razstavni program je sicer stalnica sežanskega kulturnega doma že od odprtja pred več kot 30 leti, ko so aprila 1991 na ogled postavili razstavo akademskega slikarja Poldeta Oblaka (1931–2020) z naslovom Slovenski Kras – impresije in skice.

Kosovelov dom že leta sodeluje s kustosinjo Anamarijo Stibilj Šajn, ki kot zunanja sodelavka vodi razstavni program, in tudi novo sezono začenja ambiciozno. "Program zasnujemo za vsako galerijo posebej. Predstaviti želimo avtorje različnih generacij, od zelo mladih perspektivnih do že uveljavljenih, ki imajo za seboj življenjski opus. Želimo razstavljati kakovostne in avtorsko izvirne likovne poetike," je za STA povedala vodja programov Helena Čehovin Gerželj.

V torek, 15. oktobra, bodo v Veliki galeriji odprli razstavo Postojnčana Erika Lovka (1953–2009) Med kartami in usodo: Lovkovi Tarotni svetovi, ki prinaša 11 velikih platen. Kustos je uveljavljeni umetnostni zgodovinar Lev Menaše, Lovkov prijatelj in avtor leta 2005 izdane monografije o njem. Z razstavo bodo zaznamovali 15. obletnico umetnikove smrti.

Sledila bo razstava slikarke Klementine Golja, ki bo na ogled postavila najnovejša dela, nekatera so po besedah vodje programov še v nastajanju. "Pri umetnici gre za gibanje med materijo in antimaterijo, v zelo ekspresivno risbo pa vključuje notranje uvide v konkreten svet in dogajanje." Edini avtor iz tujine bo beograjski multimedijski umetnik Nikola Marković, ki bo postavil "zelo družbenokritično razstavo, ki nagovarja sodobne in aktualne teme, kot so meje, uvožena delovna sila in njeno izkoriščanje". Jožica Medle, ki ima za seboj že več kot 50 razstav doma in po svetu, bo predstavila grafike, ustvarja namreč v različnih tehnikah, od suhe igle in jedkanice do visokega tiska. Razstava Danes se bo osredotočila na človeka in današnji čas.

Črne slike, ki so nastale po smrti matere, bo razstavila Tanja Špenko. Izražajo njeno doživljanje in občutenje sveta ter razmišljanje o človekovem bivanju tako v naravi kot družbi. "Gre za zelo intimno razstavo. Umetnica ima sicer že tako omejeno barvno skalo (modra, rdeča, črna) z neko simboliko in sporočilnost barv." Sezona v Veliki galeriji se bo sklenila avgusta, "ko k nam prihaja veliki Herman Gvardjančič, lanski dobitnik Prešernove nagrade za življenjsko delo. Predstavil bo serijo platen velikega formata Požari na Krasu, saj zelo duhovno čuti naravo in katastrofe, ki se ji dogajajo, tako so se ga zelo dotaknili tudi požari na Krasu."

Program v Mali galeriji je žanrsko bolj raznolik in odprt različnim sodelovanjem. Sestavljen je iz razstav v lastni produkciji in sodelovanj z območno enoto JSKD-ja. Letos je tako v organizaciji JSKD-ja nastala skupinska fotografska razstava PORT-ray, sledila pa bo še samostojna razstava Stojana Gorupa, člana Fotokluba Žarek Sežana.

V organizaciji Kosovelovega doma pa bosta razstavljala mlajša slikarja Žiga Korent in Pšenica Kovačič. Družbeno angažiran umetnik bo razstavljal pod naslovom Noben dogodek ni ena sama zgodba, umetnica pa bo predstavila prostoročno digitalno kolorirano risbo, kjer bo interpretirala slovenske avtorske in ljudske pesmi o živalih.

Ta teden so na ogled postavili maketo kapele iz vojaške bolnišnice iz prve svetovne vojne Feldspittal 808, ki je delovala v Kosoveljah na Krasu, kapela je bila namreč njen osrednji del. Gre za gostujočo razstavo Parka vojaške zgodovine Pivka. Priložnost, da predstavijo svoja projektna dela, pa bodo dobili tudi študenti Fakultete za arhitekturo in Akademije za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani iz Občine Sežana.

Kulturni dom sicer vsako leto objavi poziv, na katerega se lahko prijavijo umetniki, ki bi želeli razstavljati. Galerijski svet v sestavi kustosinje Anamarije Stibilj Šajn, akademskega slikarja Simona Kastelica in Helene Čehovin Gerželj pregleda prijave in zasnuje sezono. Upošteva tudi morebitne druge predloge zunanjih sodelavcev, obenem pa umetnikom omogoča, da pripeljejo svojega kustosa.

Poleg razstavnega programa kulturni dom z 12 redno zaposlenimi organizira več abonmajev za različna občinstva in druge dogodke, prav posebej pa je dejaven na področju filmske vzgoje, kjer za osnovnošolce in srednješolce pripravlja programa Filmarija in Filmšula z ogledi filmov, delavnicami in pogovori.