Intenzivna nega se tako ne nanaša le na vrsto zdravstvene nege, temveč je tudi oznaka za skrb v širšem družbenem pomenu. "Izhodišče razstave Intenzivna nega so obsežne serije risb, ki v hitrem tempu nastajajo, medtem ko opazuje proteste in demonstracije ter različne kolektivne manifestacije družbenega življenja, vse od odmevnih sodnih procesov, umetnostnih, erotičnih ali ezoteričnih sejmov do nakupovalnih centrov in mnogih priljubljenih načinov preživljanja prostega časa," sta zapisali kuratorki razstave Ajda Ana Kocutar in Lara Mejač.

"Mejo med svojimi upodobljenci in prostori umetnosti poskuša prečiti z razstavljanjem znotraj prej le opazovanih kontekstov. Tovrstno vračanje je zanj pomembno, saj se iz družbe, ki jo upodablja, ne izvzema. Opazuje jo z razdalje, a obenem ne pozablja, da je tudi sam njen del in da je družbena kritika, ki jo razbiramo skozi njegova dela, vselej tudi samokritika. Risba, ki nastopa kot dokumentarna skica, poziva k premisleku dogajanj, ki variirajo od povsem banalnih do čustveno nabitih in celo senzacionalističnih," sta dodali kuratorki.

Kot sta zapisali, hipnost Jungovega postopka pripomore k sprotni refleksiji aktualnega dogajanja. Z deli, ki tokrat naseljujejo prostore Galerije Škuc, se umetnik neposredno odziva na pandemijo in množične nemire, ki sočasno vznikajo na različnih koncih sveta. Umetnik posveča pozornost krizi nege in krizi v obliki družbenih nemirov.

"Vstop na razstavo je vstop v čakalnico v vsej njeni navadnosti. Gre za prostor srečanj, kjer v preganjanju časa posežemo po branju, ki je obležalo na sosednjem stolu. Tak prostor premisleka in prisilnega postanka je v svojevrstnem odnosu do prostorov intenzivne nege ali intenzivnosti družbenega odziva na svet prežemajočo krizo. V njem pride do izraza še en vidik Jungove umetniške prakse – želja po seganju onkraj galerijskih prostorov, tokrat skozi publicistični projekt Hot Spot Society, ki predhaja razstavo v Galeriji Škuc in v katerem besedo o vsem, kar se je refleksiji ponudilo skozi njegovo opazovanje in interpretacijo v likovni govorici, prepusti ljudem, ki jih vidi kot diskurzivne sopotnike svojega vizualnega izraza," sta še zapisali kuratorki.

Nemški umetnik Sebastian Jung (1987) se ukvarja z risbo, slikanjem in kiparstvom. Oblikuje publikacije in kot umetnik snuje interdisciplinarne projekte v sodelovanju s predstavniki področij politike, popularne kulture, literature, znanosti in akademskega sveta. Značilnost njegove umetniške prakse je radikalno subjektiven pogled na okolje, povsem v nasprotju s poenostavljenimi podobami, kakršne sporočajo populistična gesla.