Predstava vsebinsko izhaja iz osebnih zgodb, fragmentov in avtobiografskih motivov avtoric ter iz kratkih zgodb pisateljice Katherine Mansfield, predvsem iz njene kratke zgodbe Bliss.

Kot so zapisali pri Studiu za raziskavo umetnosti iger, gre v predstavi za razčiščevanje dveh žensk in za njun spopad z realnostjo življenja, ki pa je večinoma neprijetno. Porušijo se jima sanje, iluzije in miti o svetu ter tudi o njiju samih. Hkrati je ta pristanek na tleh tudi duhovit in nekako bolj življenjski od vsega, kar je bilo prej. Njuna realnost, ki jo prvič zagledata brez mrene utvar, je vsakdanja, dolgočasna in polna neglamuroznih obveznosti, a prav v tem vsakdanu vzniknejo smisel in vrednost, fantazija in umetnost ter sublimna izkušnja bivanja.
Predstava, ki so jo v Kinu Šiška označili kot barvito in eklektično, vsebuje vse od rokenrolovksega ekscesa, kopičenja in obilja do popolnih zaustavitev, praznin in prostega teka, od avtobiografije do literarne fikcije, od filma in plesa do gledališča.

Predstava je nastala v koprodukciji Studia za raziskavo umetnosti igre in Kina Šiška ter partnerstvu z Društvom umetnikov in Španskimi Borci. Dramaturginja je Zala Dobovšek, za izbor glasbe pa je bila zadolžena Katja Legin.