Goran Marković (1946) se te dni mudi v Ljubljani ob izidu svojega romana Beograjski trio, ki je v slovenskem prevodu pred kratkim izšel pri Mladinski knjigi. V pogovoru z avtorjem, ki ga bo vodil Antiša Korljan, bosta poleg prevajalca Urbana Vovka sodelovala urednik Andrej Ilc in Igor Prassel, vodja filmskega programa Slovenske kinoteke.

Marković se v romanu domiselno loteva enega najkrutejših poglavij jugoslovanske politične zgodovine, obdobja po drugi svetovni vojni, ko je idejni razdor med Titom in Stalinom v bivši Jugoslaviji povzročil strogo preganjanje prosovjetskih somišljenikov in nazadnje privedel do ustanovitve zloglasnega koncentracijskega taborišča na Golem otoku. Tja je jugoslovanska oblast zapirala vse, ki so se jim zazdeli sumničavi, in se na otoku lotevala t. i. prevzgoje.

V tem nevarnem času se v Beogradu znajde Lawrence Durrell, pozneje sloviti britanski pisatelj, takrat pa kulturni ataše in vohun britanskega veleposlaništva. Zaplete se v afero s svojo učiteljico srbohrvaškega jezika in ženo pomembnega političnega voditelja, in ko njegova ljubimka skupaj z možem pristane v taborišču, se Durrell spusti v tvegano politično igro, so vsebino knjige povzeli pri založbi.

Dodali so, da je Marković v kolažu dnevniških zapisov, pisem, uradnih poročil, zapisnikov in pričevanj pisatelj sestavil pretresljivo zgodbo, v kateri vse do konca spretno prepleta fikcijo in resnico.

Marković slovi predvsem po vrsti nagrajenih in mednarodno priznanih filmov. Kot režiser in scenarist se je podpisal pod igrane filme Tito in jaz, Že videno, Zbirni center, Mojstri, mojstri, Državni razred, Ponarejevalec, Turneja in Kordon. Jugoslovansko zgodovino in politiko je preučeval tudi v vrsti dokumentarnih filmov.

Poleg številnih filmskih in gledaliških scenarijev je napisal več knjig, med njimi Češka škola ne postoji (1990), roman Tito i ja (1992), dnevnik Godina dana (2000), Male tajne (2008) in zbirko kratkih zgodb Tri priče o samoubicama (2015). Za roman Beograjski trio (2018) je 30 let zbiral različne podatke in gradivo, in vanj prelil izpovedi mnogih ljudi, ki so mu med njegovim raziskovanjem zaupali svoje zgodbe iz taborišč na Golem otoku in Svetem Grgurju.

Film Zbirni center pripoveduje o starem arheologu, ki najde rimsko nagrobno ploščo, ki jo je iskal vse življenje. Plošča pokriva prehod s tega na oni svet. Ko profesor kamen premakne, ga doleti infarkt in umre. Mrtev pa je le za okolico, saj se v resnici nahaja v prehodnem svetu med živimi in mrtvimi. Mrtvi skozi čudežni prehod izstopijo iz sveta mrtvih, vendar svet živih ni tak, kakršnega so si predstavljali, so vsebino črne parodične komedije z elementi fantastike in groteske, ki je nastajala v slutnji prihajajoče vojne, so zapisali v Kinoteki.