Z njimi že deseto leto ohranjajo spomin na kočevske Nemce, ki so na obronkih Kočevskega roga živeli več stoletij.

Prireditev Dnevi kočevarske kulture izmenično gostijo občine Kočevje, Dolenjske Toplice in Semič, kjer so več stoletij živeli kočevarski Nemci. V dneh, ko traja prireditev, pripravijo različne delavnice, predavanja, pohode in slikarske kolonije, s katerimi obujajo spomin na njihovo življenje in pomen.

Letošnje dneve bodo odprli nocoj v Kulturno-kongresnem centru Dolenjske Toplice. Sledilo bo odprtje razstave avtorja Mitje Ferenca z naslovom Nekdanji nemški jezikovni otok na Kočevskem, ki bo prav tako v dolenjskem centru. V petek v Muzeju Kočevarjev staroselcev pripravljajo filmski večer o Kočevarjih.

Z dogodki bo najbogatejša sobota. Začeli jo bodo s slikarskim ex-temporom in razstavo ter pogovorom o uspešnih Kočevarjih v dvorani Augusta Schaura v Kočevskih Poljanah. Sledila bosta maša, ki jo bo daroval novomeški škof Andrej Saje, in nastop komornega zbora Huga Wolfa iz Maribora.

V soboto popoldne so predvideni pohod skozi kočevarske vasi od Črmošnjic pri Semiču do Občic in voden ogled Muzeja Kočevarjev staroselcev, zvečer pa sklepni del Dnevov kočevarske kulture z veselico in kulturnim programom.

V nedeljo sledijo še predstavitev knjige zakoncev Riedel, ogled ruševin vasi Stari in Novi Tabor ter brezplačen ogled Muzeja Kočevarjev staroselcev.

Kočevske Nemce so na Kočevsko v 14. stoletju iz zgornje Koroške in vzhodne Tirolske naselili Ortenburški grofje, ki so posesti severno od Kolpe dobili v fevd od oglejskih patriarhov. Po podatkih Društva Kočevarjev staroselcev je na t. i. kočevarskem pretežno gozdnatem območju leta 1870 živelo največ oziroma približno 26.500 Kočevarjev.

Zaradi gospodarske krize v tridesetih letih prejšnjega stoletja in posledičnega izseljevanja se je pred drugo svetovno vojno njihovo število skrčilo na približno 12.500 nemško govorečih prebivalcev. Na pobudo nemških oblasti se je glavnina teh med drugo svetovno vojno izselila.