Izhodišče za to je bila publikacija Bojane Kunst Življenje umetnosti: Prečne črte skrbi, ki je izšla pri založbi Maska. Nastalo je prav toliko umetniških dejanj.

Kot je na novinarski konferenci povedala Urška Brodar, je Festival performansa na Novi pošti nastal na podlagi delavnic. Kuratorja oziroma kuratorki k sodelovanju povabijo pet umetnikov in umetnic, da na določeno temo zastavijo kolektivni proces, iz katerega skozi daljše raziskovanje nastanejo umetniška dejanja.

Za letošnji tretji festival so izbrali temo skrbi po navdihu knjige Bojane Kunst, ki je izšla lani pri Maski, ki je koproducent dogajanja na Novi pošti skupaj s Slovenskim mladinskim gledališčem. Kot je povedal direktor gledališča Tibor Mihelič Syed, se s tem sklepa tudi sodelovanje med obema koproducentoma.

Knjiga se sicer po besedah direktorice Maske Alje Lobnik teoretsko ukvarja s politikami skrbi, kar je aktualna tema v mednarodnem prostoru. Vprašanje skrbi je po njenih besedah mogoče brati dvosmerno – kot nekaj, kar naslavlja neko skrb za skupnost, tudi za umetniško skupnost, po drugi strani pa se skrb lahko interpretira tudi kot nasilje. Obenem je avtorica knjige za uprizoritveno umetnost odprla še druga vprašanja, ki morda v Sloveniji še niso bila toliko aktualna, kot so kolonialistične in feministične študije, je povedala Lobnik.

Po besedah Katarine Stegnar so umetniki in umetnice Daniel Petković, Barbara Kukovec, Luka Martin Škof, Splash Mop in Nataša Živković ob razmišljanju o skrbi ustvarili pet različnih umetniških formatov, v katerih sta se vsebinsko izkristalizirali družina in umetnost, za vse pa velja, da se ukvarjajo s skupnostjo. Vseh pet umetniških dejanj bodo izvedli prihodnjo sredo in četrtek na Novi pošti in v okolici.