Nova muzejska postavitev združuje razstavo, ogledni depo in ambientalno postavitev sušenja modro tiskanega blaga ter obiskovalcem nudi vpogled v večinoma skrito bogastvo muzejskih depojev. Kot je pojasnila direktorica Tržiškega muzeja Jana Babšek, ima Pollakova kajža, ki je osrednja stavba muzeja, izjemno sušilno ostrešje, ki je nekoč služilo sušenju modro tiskanega blaga. Manufakturo je vodil nekdanji lastnik objekta in župan Tržiča Gašper Pollak, po katerem so prostor tudi poimenovali Gašperjeva podstreha.

Pred tem je bila muzejska podstreha dolgo neurejena. "Stanje v depoju je bilo kar brezupno, predmetov nismo imeli urejenih, nekaterih tudi ne popisanih in nismo vedeli, kako bi depo sploh uredili," je povedala direktorica. Ideja o načinu ureditve se jim je porodila leta 2017 na izobraževanju v etnografskem muzeju v Zagrebu, kjer so se v preteklosti spopadali s podobnimi težavami.

Ključen korak, ki je omogočil izvedbo projekta, je bila energetska sanacija celotne muzejske zgradbe, ki jo je v letih 2020 in 2021 izvedla Občina Tržič. Sanacija je vključevala tudi ureditev muzejske podstrehe, ki je dobila okna, ki tesnijo, in izolirane pode. Na sušilnem ostrešju so postavili tudi mreže in tako odpravili vse dejavnike, ki bi lahko škodili muzejskim predmetom.

Kot je poudarila Jana Babšek, je sušilno ostrešje Pollakove kajže edinstveno na Slovenskem in širše v srednjeevropskem prostoru tako v arhitekturnem pogledu, kot z vidika ohranjenosti in sporočilnosti o tehnologiji modrotiska. Ambientalna postavitev modrotiskanega blaga v ostrešje, razstavljeni modeli z vzorci za potisk blaga in z ilustracijami obogateno besedilo omogočajo razumevanje barvarske obrti.

Preostanek obsežnega prostora zasedajo regali in omare z več kot 5000 predmeti. "Depojski predmeti so običajno skriti ljudem. Mi pa smo želeli, da je depo takšen, da se lahko po njem sprehodiš in te predmete vidiš. Ponuja posebno doživetje, saj je zaradi arhitekture in množice predmetov to unikatni prostor, ki mu na Slovenskem ni para," je poudarila direktorica in dodala, da so uredili tudi pedagoško pot z interaktivnimi točkami.

Kot je povedal kustos Bojan Knific, je ogledni depo posebej bogat s predmeti zimskošportne zbirke, starimi sanmi, smučmi in ostalo smučarsko opremo, na ogled so tudi odličja Bojana Križaja in Mateje Svet. Številni predmeti etnološke zbirke pa pričajo o nekdanjem življenju in delu Tržičanov. Z dodanimi opisi so izpostavili okoli 15 predmetov. Med njimi so cehovska skrinjica krojaškega ceha iz 18. stoletja, omarica zdravnika Tomaža Pirca, ki je zdravil tudi pesnika Franceta Prešerna, ter pribor ustanovitelja tovarne Peko Petra Kozine.

Konservator in restavrator Boštjan Meglič je povedal, da je bil projekt ureditve Gašperjeve podstrehe s stališča ohranjanja kulturne dediščine izjemno zahteven, tako glede urejanja samega prostora kot glede preventivnega konserviranja vseh predmetov. Vsak predmet so tudi popisali, fotografirali in vnesli v digitalno inventarno knjigo, kar je zelo pomembno za ohranjanje predmetov, njihovo nadaljnje raziskovanje in razstavljanje.

Ureditev Gašperjeve podstrehe je po besedah Babškove tudi vzorčen primer sodelovanja med lokalno skupnostjo in muzejskim sektorjem. Projekt sta financirala občina in ministrstvo za kulturo, občina pa je pred tem že vložila tudi velika sredstva v energetsko sanacijo. Tržiški župan Peter Miklič, ki je navdušen nad delom muzeja, napoveduje podporo tudi v prihodnje, med drugim jih čaka projekt ureditve muzejskega parka.

Tržiški muzej bo prihodnje leto praznoval 70 let. Ob jubileju je izšla knjiga Tržiški muzej: Od začetkov tržiške muzejske misli do razcveta. Kot je pojasnil Knific, kot tudi avtor knjige, so se v muzeju letos pripravljali na praznovanje 60-letnice. Vendar so ob pripravah na praznovanje našli odločbo iz leta 1955 in spoznali, da je bil muzej ustanovljen devet le prej, kot so domnevali doslej.