Osrednja tema razstave so številne in raznolike vloge žensk v pretekli in sodobni družbi, ki jih bodo skušali prikazati s pomočjo muzejskih predmetov, so za STA povedali v Posavskem muzeju.

Skozi osebne zgodbe posameznic iz različnih zgodovinskih obdobij razstava odpira vprašanja o družbenih vlogah žensk nekoč in danes ter spodbuja h kritičnemu razmisleku o položaju žensk v sodobni družbi, so dodali.

Kot navaja razstavna zloženka, so ženske vedno opravljale tudi moška dela. Industrija jih je postavila tudi med železarje in jeklarje. V 19. in 20. stoletju so se v zgodovino jeklarske industrije zapisale številne ženske, največkrat socialno šibke, pomožne delavke. Po drugi svetovni vojni pa so podjetja jeklarske industrije vse več žensk zaposlovala tudi na strokovnih delovnih mestih.

Izobraževanje jim je omogočilo vstop tudi v poklice, ki so bili do tedaj izključna domena moških. Številne so se uveljavile kot odlične strokovnjakinje.

Navedli so dva primera. Pisateljico in novinarko, svetovno popotnico, ljubiteljsko raziskovalko in poliglotko Almo M. Karlin (1889–1950), ki je na svoji življenjski poti presegla vse mogoče meje: meje telesnih omejitev, svojega spola, družbenega sloja, svoje nacionalne identitete in fizičnih razdalj. Presegla je tudi meje duha časa, njene ideje so zato še danes sveže in aktualne, so dodali.

Zgodba o Savi Kaluža in Jolandi Gruden Mažer pa pripoveduje o vključevanju dveh mladih žensk v tradicionalno moški poklic pomorščaka. Njuno šolanje in službovanje sta postali zgled marsikateremu dekletu. "Zato lahko poudarimo, da sta slovensko pomorsko povojno zgodovino pomagali ustvarjati tudi ženski z veliko poguma in modrosti. Bili sta priča in tudi dejavni udeleženki pomembnih dogodkov v slovenski in jugoslovanski pomorski zgodovini," so zapisali avtorji razstave.

Prikazali bodo še zgodbe starejšeželeznodobne kneginje s Kapiteljske njive v Novem mestu in Keltinje iz Brežic, arheološke predmete iz Kranja, ki govorijo o egipčanski kraljici Kleopatri, mozaik z Evropo s Ptuja, krožnik z ženskim portretom iz Škofje Loke in še druge muzejske predmete z različnih koncev Slovenije.

Pri pripravi razstave so se povezali kranjski Gorenjski muzej, Pomorski muzej Sergeja Mašere iz Pirana, Pokrajinski muzej Koper, novomeški Dolenjski muzej, Posavski muzej Brežice, Pokrajinski muzej Celje, Muzej Ravne na Koroškem, Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož in Loški muzej Škofja Loka, še navaja zloženka.