Tokratna, 11. razstava po vrsti, prinaša na ogled slovensko arhitekturno snovanje zadnjih dveh let. Predstavljenih je tudi nekaj del iz sosednje Hrvaške.

DAL, ki predseduje tudi Zvezi društev arhitektov Slovenije, je k sodelovanju na pregledni razstavi znova povabil arhitekte iz drugih slovenskih društev ter gostujoče projekte članov Zveze društev arhitektov Hrvaške in izbral 13 projektov študentov Fakultete za arhitekturo v Ljubljani.

Organizacija in postavitev razstave sta delo Katarine Čakš in Jureta Sadarja, ki je skupaj s Kristino Dešman tudi urednik razstavnega kataloga.

Letos sta v ospredju razstave, na kateri je na ogled več kot 160 plakatov različnih arhitekturnih projektov, trajnost in rešitve za stanovanjske prenove. Letošnja pregledna razstava je največja in najobsežnejša Arhitekturna inventura do zdaj, je na novinarski konferenci povedala Kristina Demšar.

Na razstavi se skupno predstavlja več kot 150 avtorjev s 143 arhitekturnimi in 13 študentskimi projekti, od urbanističnega načrtovanja do arhitekturnih zasnov in prenov javnih zgradb, večstanovanjskih stavb, enodružinskih hiš in interjerjev ter tudi projektov grafičnega in industrijskega oblikovanja ter pisanja o arhitekturi.

Kot je na novinarski konferenci povedal predsednik DAL-a Gašper Skalar, je trajnost tako kot drugod, aktualna tudi v arhitekturi, kjer pa je ta v bistvu širša kot samo splošno znani koncepti trajnosti, saj gre tako za arhitekturo, ki je obstojna, ki zna kljubovati času, zna ugajati različnim generacijam in omogočati tudi medgeneracijske premike.

Trend prenove po njegovih besedah ni značilnost samo Slovenije, je pa povezan s cenami nepremičnin in v primerjavi s preteklostjo tudi manjšimi možnosti za širjenja naselij.

Po besedah Katarine Čakš je bila trajnost tudi vodilo pri sami postavitvi razstave. Razstavni plakati so tako natisnjeni na kompaktni, beli lepenki, ki jo je mogoče reciklirati in v arhitekturnih birojih znova uporabiti pri pripravi maket za projekte. Celotno razstavno konstrukcijo pa so si izposodili neposredno pri razstavišču samem.

Sadar je kot pozitivno izpostavil, da nastaja tudi vedno več projektov zunanjih ureditev, saj se spreminjajo oblike mobilnosti, vedno več je projektov, katerih posebna skrb je uporaba trajnostnih materialov, v največji meri lesa, ter veliko primerov visokokakovostne izobraževalne arhitekture, kar kaže na odnos in ambicijo družbe, da se zagotavlja neka socialna inkluzivnost oziroma trajnost skozi vse generacije bivanja.

Kristina Demšar je povedala še, da se je letos prvič pojavil nekoliko bolj množičen razmislek o bivanju starejših, gradnji za starejše, medgeneracijskih centrih, varovanih stanovanjih, tema, s katero se bo morala jasno spoprijeti arhitektura, pa je tudi prenova v odnosu do novogradnje.

Arhitekturno inventuro bodo dopolnjevala predavanja v treh sklopih pod skupnim imenom Arhitektura ZA, okrogla miza na temo gentrifikacije ter predstavitve študentskih projektov z naslovom Katastrofa in priložnosti, ki se ukvarjajo z možnostmi popotresne obnove Ljubljane, kar je ob nedavnih potresih v Turčiji in Siriji še kako aktualna tema.

Prvo predavanje na temo kakovostne starosti bo že v torek ob 17. uri, naslednji dve, o arhitekturi Za srečno otroštvo in Za prenovo stanovanjskega fonda, bosta 7. in 14. marca. Okrogla miza bo 21. marca.