Predstava o mariborski zgodbi z zgodovinsko, vojno in ljubezensko vsebino v odrski priredbi režiserja Luke Marcena kaže uničujočo moč ljubezni ter sovraštva in intimne usode ljudi.

V glavnih vlogah nastopajo Gaja Filač, Vladimir Vlaškalić, Žan Koprivnik in Mateja Pucko. Foto: Peter Giodani/SNG Maribor
V glavnih vlogah nastopajo Gaja Filač, Vladimir Vlaškalić, Žan Koprivnik in Mateja Pucko. Foto: Peter Giodani/SNG Maribor

Uprizoritev za izhodišče jemlje Jančarjev roman z mrežo intimnih človeških usod in pogledov na turbulenten čas druge svetovne vojne. Po besedah režiserja tudi gledališka uprizoritev prepleta brutalno naturalističnost življenja s poetičnostjo in metafiziko sanj, strahov in ljubezni. Kot je povedal na nedavni novinarski konferenci v Slovenskem narodnem gledališču Maribor, In ljubezen tudi tako ni historični pogled na dogodke druge svetovne vojne v Mariboru, ampak opomnik današnjemu turbulentnemu trenutku, kako pomembna je človečnost.

Dodal je, da je osnovna srž romanov, kot je ta, v njihovi kompleksni mreži odnosov, ki se plete skozi zgodbo, različne poglede, polifonijo glasov, pogledov in tudi na neki način perspektiv v času in prostoru.

Ponovitve bodo na sporedu do 15. februarja. Za nekatere predstave je na voljo le še po nekaj vstopnic, je razvidno iz spletne strani CD-ja.

Uprizoritev v ospredje postavlja intimne zgodbe protagonistov Sonje, Ludwiga, Valentina in Katice. Po besedah dramaturginje Tatjane Doma sta v dramatizaciji poleg prepleta preteklosti in nasilne sedanjosti iskala točke, na katerih se njihove usode dotaknejo, včasih tudi usodno prepletejo. "Bistveno se nama zdi, kako odločitve ali dejanja nekoga lahko zelo usodno vplivajo na življenje drugega," je pojasnila.

Zgodba je postavljena v Maribor, časovno pa v zadnje mesece druge svetovne vojne. Po besedah Tatjane Doma mariborska zgodba gotovo prerašča lokalne okvire, saj gre za zgodbo današnjega časa v smislu ohranitve človečnosti. "Kajti brez človečnosti, brez tega, da smo še sposobni ljubiti, biti človek, tudi ljubezen ne more preživeti," je dodala.

Po besedah pisatelja Jančarja se naslov dela glede na vsebino morda zdi trapast in nekoliko zavajajoč glede na monumentalen čas in silovita nasprotja v romanu. Kot je pojasnil, pa je vprašanje ljubezni ali nekih posebnih osebnih odnosov v središču tega romana.