Igra, namenjena predšolskim otrokom, po režiserkinih besedah ponuja gledališko doživetje oziroma potovanje, ki se začne z dolgčasom, konča pa v domišljijskem svetu, z iskanjem in izpolnjevanjem sanj.

Kot je na novinarski konferenci uvodoma povedal upravnik in umetniški vodja gledališča Miha Golob, predstava ni bila predvidena znotraj letošnjega gledališkega programa, a so se vseeno odločili, da jo vključijo in ponudijo gledališko izkušnjo še najmlajšim obiskovalcem. Ob predstavi, namenjeni otrokom, starejšim od treh let, so pripravili tudi učno gradivo, ki bo vzgojiteljem in staršem pomagalo pri nadaljnjih pogovorih z otroki.

V predstavi so želeli odpreti več tem, ena izmed njih je dolgčas, ki po mnenju Mateje Kokol ni nekaj slabega, saj nenehno izogibanje dolgčasu otroku preprečuje, da bi bil v stiku s sabo in svojo domišljijo. Obenem so se poskušali izogniti spolnim stereotipom v smislu, kaj je primerno za dečke in kaj za deklice, kar se odraža v Elini želji, da bi nekoč vozila lokomotivo.
Predstava je interaktivna in bo kot taka vsakič malo drugačna, saj jo bosta igralca – Lucija Harum kot Eli in Žan Brelih Hatunić kot Maks – sproti soustvarjala z otroki in se prilagajala predšolskemu občinstvu.

Po besedah Lucije Harum, ki bo upodobila odločno in malce trmasto deklico Eli, bosta s soigralcem pripravila le "nekakšen okvir, ki ga bodo nato napolnili otroci". Obenem si predstavlja, da bosta morala biti ne le igralca, ampak včasih tudi vzgojitelja in animatorja otrok. Breliha Hatunića v vlogi Elinega starejšega brata, ki sestrico popelje na domišljijsko pot z lokomotivo, pa zanima zlasti, kako se bo okoli 70 otrok odzvalo na predstavo.

Oba igralca bosta tudi glasbenika. Brelih Hatunić se bo preizkusil v igranju melodike, Lucija Harm pa bobnov, sta še zaupala na novinarski konferenci pred torkovo premiero.

Dramaturginja predstave je bila Mojca Redjko, scenograf Matic Kašnik, kostumografinja Iris Kovačič, skladatelj pa Aleš Zorec.