Medmuzejsko razstavo so prvič prikazali v Kranju, videli so jo že tudi v Celju, Brežicah in Novem mestu. V atriju koprskega muzeja jo odpirajo v petek, 29. julija, ob 19. uri. Konec avgusta in v septembru jo bodo spremljala predavanja, razprave in delavnice za otroke. Jeseni se bo zbirka preselila v Piran.

Razstava obsega skoraj vse muzejske stroke, od arheologije do etnologije, in tudi skoraj vsa časovna obdobja, od prazgodovine do industrijske dobe, je povedala ena od avtoric, svetovalka v koprskem muzeju Maša Saccara.

Dolenjski muzej predstavlja zgodbo kneginje iz železne dobe, ki je bila z bogatim nakitom pokopana na Kapiteljskem polju pri Novem mestu. Iz brežiškega muzeja je keltski grob iz 3. stoletja pr. n. št., v katerega so poleg vojskovodje verjetno pokopali tudi njegovo ženo. Iz rimske dobe Pomorski muzej razstavlja tri kovance s podobami žensk, ki so jih našli v Piranu.

Koprski muzej je dal na ogled alabastrno žaro iz otroškega groba iz 1. stoletja. Z njo pripoveduje zgodbo prve družine, ki je po rimski zasedbi prišla na naše območje. "Postavila je vilo, začela na svoj način obdelovati polja, potem se ji je zgodila osebna nesreča, ko je umrl otrok. Tukaj je potem materina tožba, skozi katero personificiramo ta pogled," je povedala Maša Saccara.

Na ogled bodo tudi keramična svetilka s podobami krokodila, amfore in ladje iz kranjskega muzeja. Soavtorica razstave je razložila, da pravzaprav prikazuje Kleopatro in Antonija, "ki sta upodobljena kot dve nenasitni, požrešni živali. To je rimska propaganda iz tega časa".

Iz Celjskega muzeja sta zgodba ženske, ki je bila v pozni antiki pokopana na Rifniku, in pripoved o svetovni popotnici Almi Karlin. V muzeju je drevo, ki je raslo na njenem grobu. Loški muzej prinaša renesančni keramični krožnik s portretom ženske.

Kronološko se razstava sklene z ženskami v jeklarski industriji, ki jih opisuje Koroški muzej, ter s prvima slovenskima pomorščakinjama Savo in Jolando.