Na razstavi se s svojimi deli predstavlja 107 likovnikov, trije so iz Hrvaške, Italije in Avstrije. Kustosi letne razstave ZDSLU-ja so Goran Milovanović, Aleksander Bassin in Nadja Zgonik, ob Libertasu pa umetniki razstavljajo še v galeriji Gravisi Buttorai in na trgih ter parkih mesta Koper.

Najstarejša razstava na Slovenskem, ki teče od leta 1909 in je tokrat posvečena predvsem kipu in risbi, prikazuje likovne presežke, nastale v zadnjem obdobju in tudi v času pandemije.

"Letošnji Majski salon je še en dokaz več, da je likovno vizualna umetnost še kako živa in da v kriznih časih pred nas postavlja ne le številne ustvarjalne vrhunce, ampak se spopada tudi s proučevanjem in reševanjem neštetih vprašanj, ki se v sodobni družbi na začetku 21. stoletja nenehno porajajo," je v katalogu k razstavi zapisal predsednik ZDSLU-ja Zoran Poznič.

Idejno zasnovo je pripravil Vojko Pogačar, ki je v katalogu poudaril, da je dolga zgodovina Majskih salonov kazalnik kar nekaj tendenc v družbenem razvoju likovne ustvarjalnosti med člani društev likovnih umetnikov, združenih v ZDSLU-ju. Vendar se mu po toliko letih ponovitev postavlja vprašanje, ali je ta tradicija v vsebinskem smislu že kaj prerasla izhodiščno simbolično sintagmo na likovnem področju in ali še izpolnjuje svojo prvotno zamišljeno funkcijo.

Odgovora v svojem zapisu ne podaja, opominja pa na eno od možnih poti ‒ internacionalizacijo, kar se je pri letošnjem Majskem salonu po njegovih besedah zgodilo tako rekoč spontano, a hkrati tudi zavestno. Morda so posamezni ustvarjalci pri nas po aktualnosti že popolnoma v svetovnem vrhu, vendar se brez primerjave tega ne da izvedeti, ocenjuje Pogačar, ki kot merilo in smer, ki bi v nekem srednjeročnem pogledu tudi domačo ustvarjalnost lahko dvignila na višjo raven, navaja bližnji Beneški bienale.

Letošnji salon se po njegovem mnenju umešča v razpon odprtih vprašanj, kot sta dematerializacija in digitalizacija. "Za trenutni preskok v dematerializacijski uvid si zamislimo možno hipotezo, da našo družbo prevzame ideja 'nazaj k naravi', kar sicer zveni ekološko pozitivno, privlačno in sodobno. Pa vendar, ali si lahko pri tem predstavljamo, da bi ob realizaciji te namere ostali tudi brez elektrike, ki je temelj vse novodobne tehnologije?" se sprašuje Pogačar. Prepričan je sicer, da Majski salon v drobnih detajlih že nakazuje prihajajoče spremembe.

Risbe in kipi Majskega salona 2021 so v Kopru na ogled do 1. septembra. Del Majskega salona, posvečenega keramiki, je še do 1. julija na ogled v Galeriji na Veselovem vrtu ZDSLU-ja in Ateljeju Maraž-Brnik v Ljubljani.