Novomeška območna enota ZVKDS-ja bo ustanovam in posameznikom drevi tudi podelila zahvale za njihov prispevek pri ohranjanju nepremične kulturne dediščine na območju Kostanjevice na Krki.

Gre za gostujočo predstavitev dela in projektov, ki so plod strokovnega dela in prizadevanj zaposlenih konservatorjev, restavratorjev in drugih strokovnih sodelavcev te enote v zadnjem desetletju. Posamezne pomembnejše varstvene dejavnosti in izbrani obnovljeni spomeniki pa omogočajo vpogled v aktualno problematiko in izzive spomeniškovarstvenega dela v jugovzhodni Sloveniji, so sporočili prireditelji razstave.

Na razstavi predstavljajo objekte iz vseh občin, ki jih pokriva omenjena enota, in vse zvrsti dediščine. Prav tako želijo predstaviti delo vseh strokovnih delavcev in tudi sodelavce območnega restavratorskega centra in centra za preventivno arheologijo.

Razstava je nadaljevanje predstavitve iz leta 2013, ki jo je novomeška območna enota pripravila ob svoji 30-letnici. Hkrati napovedujejo obsežnejšo strokovno monografijo o razvoju spomeniškovarstvene dejavnosti v jugovzhodni Sloveniji in novo razstavo o novomeškem gradu Grm, s katero želijo letos vsebinsko zaokrožiti in zaznamovati svojo 40-letnico, so še navedli na območni enoti.

Začetki organizirane službe za varstvo kulturne dediščine v Novem mestu segajo v leto 1980, ko so znotraj tedanjega Zavoda za družbeno planiranje Novo mesto ustanovili organizacijsko enoto za varstvo naravne in kulturne dediščine. Pred tem je to območje pokrival Ljubljanski regionalni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine.

Samostojni Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto so nato ustanovili leta 1983. Z ustanovitvijo Javnega zavoda RS za varstvo kulturne dediščine Slovenije leta 1999 pa je iz kulturnovarstvenega dela novomeškega zavoda nastala današnja območna enota v Novem mestu.

Od leta 1994 ima prostore na novomeškem gradu Grm, ki je kulturni spomenik lokalnega pomena in je od leta 2010 državna last. Z 20 zaposlenimi skrbi za varovanje in ohranjanje kulturne dediščine v 18 občinah na Dolenjskem, v Beli krajini in delu Posavja. Na njenem območju je registriranih 3212 enot nepremične kulturne dediščine, od tega so 603 kulturni spomeniki lokalnega, 36 pa jih je državnega pomena.

Razstava bo na ogled do 14. julija.