Kostanjeviška galerija letos gosti hrvaškega kiparja Alema Korkuta in njegovega slovenskega kolega Tomaža Furlana. Korkutovo skulpturo Mesečina oziroma Lunini žarki bo sestavljalo 25 približno desetmetrskih belo pobarvanih lesenih tramov, ki se bodo radialno širili z vrha navzdol. Vrh skulpture bo nameščen konkavno srebrno-kovinski del, ki bo namigoval na Luno, je direktor Galerije Božidar Jakac Goran Milovanović povedal za STA.

Furlanova skulptura Lupina bo sestavljena iz šestmetrskih podolžno razpolovljenih in pokončno postavljenih polovic hrastovega debla. Furlan ju se sicer izdolbel in v nastali vdolbini vlil beton, ki ga sestavlja tudi okoliško kamenje. Ustvarjeno površino bo gladko zbrusil. Ko bo leseni del skulpture leta kasneje strohnel, pa se bo na razgaljenem betonu pokazal odtis lesa.

Skulpturi bodo postavili v galerijskem parku. Ker vsaka od omenjenih polovic tehta približno osem ton, bo postavitev Furlanove konstrukcije tudi svojevrsten izziv, je dodal Milovanović.

Po njegovih besedah med Forma vivo tudi nadaljujejo prenovo, konservacijo in restavracijo pred desetletji izdelanih in zdaj že močno načetih skulptur. Lani so restavrirali skulpturo japonskega kiparja Eisaka Tanake, letos so se lotili skulpture Kolo britanskega kiparja Iana Waltersa iz leta 1974, Kariatide romunskega kiparja Eugena Ciuce iz leta 1968 ter Brez naslova Bernarda Balla iz leta 1963.

Konservatorsko-restavratorske posege vodi akademski restavrator Aleš Vene, končali jih bodo do oktobra prihodnje leto. Hkrati poteka obnova skulpture T-element iz leta 1966, katere spodnji med simpozijem na novo izdeluje njena avtorica Dragica Čadež. Novost letošnjega simpozija je tudi restavratorska delavnica pod vodstvom omenjenega restavratorja, je še navedel Milovanović.

Po podatkih kostanjeviške galerije je ta v 62 letih tega simpozija gostila 135 kiparjev, tolikšno pa je tu tudi uradno število v njegovem okviru ustvarjenih monumentalnih skulptur.

V kostanjeviškem parku stoji nekaj več kot 80 skulptur. Druge stojijo v mestnem predelu Kostanjevice na Krki, po ena pa v parku Term Čatež in na Ratežu pri Novem mestu. Park ima od leta 1999 status spomenika državnega pomena in je neločljivo vpet v okolico grajske stavbe nekdanjega samostana. Gre tudi za pomemben element varovane kulturne krajine, so še zapisali v kostanjeviški galeriji.

Kostanjeviška Forma viva je sicer leta 1961 nastala na pobudo Jakoba Savinška in Janeza Lenassija oziroma kiparjev, ki sta po vzoru kiparske prireditve v St. Margarethnu na avstrijskem Gradiščanskem leta 1959 podobno predlagala še za Slovenijo.

Največ skulptur stoji v galerijskem parku ob kostanjeviškem gradu oziroma na vrtovih nekdanjega samostana, kjer od leta 1974 domuje Galerija Božidar Jakac. Forma viva je sicer sestavni del kostanjeviškega galerijskega dela. Leta 1988 je prišlo do desetletne prekinitve, od leta 1998, ko so jo obudili, pa jo prirejajo bienalno. Kostanjeviška Forma viva velja za svetovno najstarejši še vedno delujoči kiparski simpozij.