Uprizoritev #punceinpolpunce se ukvarja z zgodovinskimi ženskimi liki, z njihovo ujetostjo v začarani krog ženskih arhetipov in z iskanjem poti iz teh zank. Ivana Djilas v predstavi nadaljuje raziskovanje teme, ki jo je v sezoni 2020/21 na Velikem odru ljubljanske Drame odprla že uprizoritev Moj mož po zgodbah Rumene Bužarovske. Takrat je večinoma ista avtorska in igralska ekipa pod njenim vodstvom skozi intimne zgodbe in življenjske preizkušnje običajnih žensk raziskovala balkanske arhetipe.

Uprizoritev #punceinpolpunce pa se ukvarja z zgodovinskimi ženskimi liki, z njihovo ujetostjo v začarani krog ženskih arhetipov in z iskanjem poti iz teh zank. "Zdelo se mi je, da živimo v času, v katerem vsi govorijo naenkrat. In vsi imajo prav. To je kakofonija, v kateri nihče več ne sliši drugega. In prav to, da še enkrat in še enkrat in še enkrat poskušamo vse te teme odpirati, je pot, ki nas vodi iz zank," je za gledališki list povedala režiserka.

Igralke v uprizoritvi je opisala kot fascinantne in navdihujoče, disciplinirane, zahtevne do sebe in z neverjetnim potrpljenjem za delo v skupini. "Zanimivo je, da smo vse čutile potrebo po humorju. Da smo se nenehno spogledovale z absurdom. Danes težko izgovarjaš velike teme in se jemlješ smrtno resno. Težko ponujaš rešitve, ko si tako zmeden. In zelo težko pariraš realnosti, ki je tako hitra in v marsičem bolj zanimiva od zgodb," so njene besede navedli v sporočilu za javnost.

Besedilo je navdihnila drama Caryl Churchill Punce in pol, ki je pred leti že bila uprizorjena v Drami. V. d. ravnateljice Drame Vesna Jurca Tadel je na novinarski konferenci pred premiero povedala, da je besedilo, ki je nastalo, nekaj popolnoma drugega. Označila ga je kot "provokativno, zahtevno in inovativno".

Igra je postavljena v gledališče, kjer bi morala potekati slavnostna sezona opolnomočenja žensk, ki pa je v celoti odpovedana. Spremljamo sedem žensk: zgodovinskih osebnosti, mitskih figur in zgodovinskih oseb, ki so postale mit – vlog in igralk, ki so te vloge snovale pred zaprtjem. Tako iz odrske teme v iskanju smisla stopijo pred gledalce astronomka Vera, papežinja Ivana, eksotična kraljica Helena, Dolores, kip žalostne matere božje, Vida, domača perica, Marijana, podoba svobode z Delacroixeve slike ter Stana, svetovna in olimpijska prvakinja v šprintu na sto, znana tudi kot Stella Walsh.

Jera Ivanc je v repertoarni knjižici sezone zapisala, da so #punceinpolpunce "poskus upora proti tradicionalizmu in antiintelektualizmu, nekakšna aristofanovska utopija, ki verjame v nenasilne spremembe, tudi v gledališču". Kot je še zapisala, je z izborom "hotela pokriti vse sfere človekovega delovanja in različne načine razmišljanja, hkrati pa parodirati hiperprodukcijo, svaštarizem in površnost slovenskega gledališča, tudi njegov navidezni feminizem".

Igra, ki jo je Jera Ivanc napisala po naročilu SNG-ja Drama Ljubljana, je nominirana za letošnjo Grumovo nagrado. V krstni uprizoritvi igrajo članice igralskega ansambla Drame Iva Babić, Silva Čušin, Maša Derganc, Saša Pavček, Mia Skrbinac in Nina Valič ter gostja Nataša Živković.

Jera Ivanc je tudi dramaturginja uprizoritve, scenografinja je Sara Slivnik, kostumografinja Jelena Proković, avtor glasbe Boštjan Gombač, lektorica Tatjana Stanič, asistentka režiserke in svetovalka za gib Maša Kagao Knez ter oblikovalka svetlobe Mojca Sarjaš.

Ena najpogosteje uprizarjanih oper na svetu

V novi postavitvi Carmen, ki jo je v mariborskem SNG-ju podpisal Juan Guillermo Nova in bo zaživela pod taktirko Jona Svinghammarja, bo v naslovni vlogi nastopila Guadalupe Barrientos, Martin Sušnik bo vročekrvni Don Jose. Andreja Zakonjšek Krt je v vlogi Micaele in Luka Ortar kot bikoborec Escamillo. Med drugimi bodo nastopili še Martin Šrejma, Valentina Čuden, Milica Lalošević, Dada Kladenik, Bogdan Stopar, baletni ansambel s solistoma Beatrice Bartolomei in Andreo Schifanom ter operni zbor in simfonični orkester SNG-ja Maribor.

Georges Bizet (1838–1875) je eden najvidnejših francoskih skladateljev druge polovice 19. stoletja. Čeprav je že zelo zgodaj opozoril nase, so njegova dela dosegla trajni uspeh šele po njegovi prezgodnji smrti – predvsem Carmen, ki je bila premierno uprizorjena le tri mesece pred njegovo smrtjo, poudarjajo v SNG-ju Maribor.

"Že na praizvedbi opere leta 1875 v pariški Opera Comique je bilo jasno, da bo Bizetova mojstrovina o ciganski zapeljivki, ki živi po svojih pravilih, pustila pečat zunaj samih opernih hiš. Partitura namreč vsebuje številne prepoznavne melodije, od privlačne habanere in seguidille, ki ju poje naslovna junakinja, prek baritonove slavne toreadorjeve pesmi do tenorjeve arije z rožo. Potem pa so tu še izvrstni dueti in ansambli ter plesne točke," navajajo.

Carmen je ena najpogosteje uprizarjanih oper na svetu. Samo v mariborski Operi jih je bilo do zdaj enajst, od tega sedem po drugi svetovni vojni. Zadnja mariborska produkcija je bila v sezoni 2012/2013 z režiserjem Philippom Arlaudom in pod taktirko takratnega umetniškega vodje Opere Benjamina Pionnierja.

Tokratno uprizoritev na mariborskem odru režira Španec Juan Guillermo Nova, ki je svojo umetniško pot začel v Kraljevem gledališču (Teatro Real) v Madridu. Leta 2013 je bil imenovan za tehničnega direktorja v Mestnem gledališču v Sau Paulu, še istega leta in leta 2015 pa je za operni produkciji Don Giovanni in Manon Lescaut prejel brazilski državni nagradi za najboljšo scenografijo. Pripravil je scenografijo številnih baletnih produkcij, med drugimi za balete Giselle za tržaško Opero Verdi, Bajadera v Rimski operi ter Gusar in Don Kihot v SNG-ju Maribor.

Švedski dirigent Jon Svinghammar je študiral v Pragi, Weimarju, Gradcu in na Dunaju ter deloval v opernih hišah v Hamburgu, Bukarešti in Orvietu. Z Bizetovo Carmen bo debitiral v SNG-ju Maribor. Pri omenjeni uprizoritvi sta asistenta režije Barbara Staffolani in Tim Ribič, scenografijo in videoprojekcijo podpisuje Juan Guillermo Nova, kostumografinja je Cristina Aceti in koreografinja Valentina Turcu.