Rekonstrukcija temelji na koprskih arhivskih virih, predvsem pa na poznavanju urbanega razvoja s Koprom primerljivih mest.

Pričujoča razstava je nastala v okviru projekta Koprska Pretorska palača: podoba, pomen in namen pri Mednarodnem središču za primerjalne zgodovinske raziskave ljubljanske filozofske fakultete. Sam projekt se ukvarja s stavbnim razvojem Pretorske palače in njenim urbanim in časovnim kontekstom s ciljem celovite obravnave kompleksa koprske Pretorske palače v srednjem in zgodnjem novem veku v širšem geografskem kontekstu, so navedli na filozofski fakulteti.

V okviru projekta so lanskega oktobra organizirali enodnevni posvet, na katerem so predstavili nova spoznanja o Pretorski palači. Takrat se je izkazalo za potrebno in nujno, da se najprej natančneje lotijo srednjeveške urbane zgodovine mesta. Istočasno jim je Mestna občina Koper ponudila razstavni prostor in tako je nastala razstava Mesto in otok.

Preučevanje srednjeveške zgodovine mest je v zadnjih desetletjih dopolnila urbana zgodovina, ki se je razvila v posebno zgodovinsko oz. interdisciplinarno panogo, so pojasnili avtorji projekta.

Da bi lahko analizirali funkcijo in stavbni razvoj Pretorske palače v 12. in 13. stoletju, so se tako morali lotiti tudi zelo trdega oreha: razvoja urbane podobe srednjeveškega Kopra. Raziskave Kopra v srednjem veku namreč še niso opravljene do te mere, da bi bilo mogoče nastanek in razvoj kompleksa Pretorske palače dobro razumeti.

V središče razstave je postavljen Koper, ki leži na otoku. Poleg velikosti urbanega areala se je s spreminjanjem nivoja vodne gladine, predvsem pa z nasipavanjem in načrtnim širjenjem otoka na južni strani spreminjala tudi velikost otoka.