Njegovo življenje in delo je predstavila predsednica Belokranjskega muzejskega društva in direktorica Belokranjskega muzeja Andreja Brancelj Bednaršek.

Spominsko ploščo, ki so jo izdelali po zamisli novomeškega arhitekta Jurija Kocuvana, je odkrila metliška županja Martina Legan Janžekovič.

Pri projektu njene vzidave so se povezali metliško Belokranjsko muzejsko društvo, metliški Belokranjski muzej, metliška občina in Mestna skupnost Metlika, je Brancelj Bednaršek povedala za STA.

Po podatkih spletne strani Obrazi slovenskih pokrajin je leta 1933 v Metliki rojeni Rus po črnomaljski gimnaziji leta 1960 diplomiral na tedanji Prirodoslovno-matematični fakulteti v Ljubljani. Za diplomsko nalogo, ki jo je posvetil Metliki in življenju v tem belokranjskem mestu med letoma 1953 in 1958, je prejel študentsko Prešernovo nagrado.

Kot absolvent je začel poučevati na šoli v bližnjem Podzemlju, od leta 1962 pa nato na metliški osnovni šoli zemljepis, zgodovino in matematiko. Leta 1978 se je zaposlil v Belokranjskem muzeju. Tri leta je bil kustos, leta 1981 je prevzel vodenje muzeja. Vodil ga je do upokojitve leta 1996.

Na začetku svoje poklicne poti se je vključil v raziskavo o modernizaciji pouka geografije v osnovnih šolah, bil je soavtor učbenika za zemljepis za šesti razred. Kot zunanji sodelavec Geografskega inštituta SAZU-ja se je vključil v večletno raziskavo kvartarnih sedimentov in njihove izrabe na Slovenskem, pri čemer je te raziskoval v Beli krajini, na Brežiškem ter ob sotočju Krke, Save in Sotle.

Za Krajevni leksikon Slovenije je z geografskega vidika predstavil vsa naselja v metliški občini, pripravil je tudi nekaj gesel za Enciklopedijo Slovenije. Dragocen je bil njegov prispevek pri zbiranju, korekturah in dopolnjevanju zemljepisnih imen na topografski karti Slovenije v merilu 1:25.000, bil je tudi soavtor kartografskega gradiva Metlika: načrt mesta iz leta 1993.

Dognanja iz belokranjske zgodovine je objavljal v Dolenjskem listu, Dolenjskih razgledih, reviji Rast in Geografskem obzorniku. Izdal je nekaj samostojnih knjižnih del. Njegova publicistična dejavnost je dobila zagon zlasti po upokojitvi, ko je v dveh delih izšla Kronika mesta Metlike, njegovo najpomembnejše in najobsežnejše delo. V Metliki je umrl leta 2020.