V Galeriji sodobne umetnosti Celje so odprli skupno avstrijsko-slovensko razstavo Kako občutiš Celje? Kako občutiš Gradec?. Z razstavo se je končal projekt kuratorske izmenjave, ki je potekal v organizaciji avstrijskega zunanjega ministrstva, dežele Štajerske, Avstrijskega kulturnega foruma Ljubljana in Centra sodobne umetnosti Celje. Kot so sporočili iz Zavoda Celeia Celje, na razstavi sodelujejo Daniela Brasil, Andreja Džakušič, Maja Hodošček, Luise Hoggerl, Mark Požlep, Mojca Senegačnik, Helene Thummel, Anton Tkačenko, Karin Vrbek in duo zweintopf. Kustosinje so Nastia Khlestova, Iris Kasper in Lara Almbauer.

Razstava je rezultat rezidence, ki jo je organizirala dežela Štajerska v Celju februarja in marca letos. V Celju in okolici so lahko umetniki spoznali veliko ljudi, se vživeli v mesto in iskali namige, ki bi "jim mesto odklenili". Pri razstavi sta bili temeljni vprašanji, kdo si lasti mesto in kdo ga oblikuje. Z razstavo so sodelujoči želeli izpostaviti načine, kako ljudje sodelujejo s svojim mestnim okoljem, ter prikazati osebne in skupinske prispevke, ki oblikujejo identiteto mesta.

Razstava se začne na temo zamišljanja in oblikovanja boljšega prostora, ko Mojca Senegačnik predstavi skupnost festivala Vstop prost v Celju – pobudo lokalne umetniške scene, ki želi vnesti umetnost v javni prostor. Delo Marka Požlepa, posvečeno simbolnim gestam, ki načenja pomanjkanje dinamičnega glasbenega nočnega življenja v Celju, predstavlja izhodišče za preostanek razstave. Kolaži Helene Thummel raziskujejo koncept lažnih spominov in lažnih zgodb o znanih krajih v mestu.

V nadaljevanju je na visečem otoku Karin Vrbek ustvarila fiktivno mesto, ki simbolizira prostor subjektivnega spomina. Umetniški duo zweintopf je s svojo instalacijo predstavil nenapovedane intervencije v javne prostore, ki ponujajo bolj igriv in nepričakovan pristop k doživljanju mesta. Tretja soba raziskuje boj za iskanje svojega mesta v mestu in odnos do njega, ko človek mesto ljubi in sovraži obenem. Luise Hoggerl v svojih intimnih delih prikazuje občutek ujetosti med kraji, Anton Tkačenko pa gradi most med Gradcem in Harkovom, svojim rojstnim mestom v Ukrajini. Njegova instalacija spodbuja k razmisleku o konceptu mesta kot doma, ne glede na to, kje je ta kraj.

Zadnji razstavni prostor se ukvarja z deljeno odgovornostjo v mestu in dejanjem zavzemanja skupnega prostora. Andreja Džakušič je v Celju izvedla performanse, namenjene ponovnemu zavzemanju javnega prostora. Daniela Brasil pa vabi otroke, da predstavijo svoje poglede na prostor, meje in svobodo. Na koncu se razstava konča z neonskim napisom Maje Hodošček in serijo delavnic, ki poudarjajo kolektivno odgovornost v družbi.

Projekt Kako občutiš Celje? Kako občutiš Gradec? obravnava vprašanje decentralizacije z vidika več ravni, in sicer kulturne, družbene in gospodarske. Sprašuje se, kako vpliva na življenje prebivalcev in kaj pomeni za razvoj mestnih skupnosti. Raziskava je poskus vpogleda v strukturo ravnovesja moči, porazdelitev virov in gojenje lokalne kulture. V Celju in Gradcu si prizadevajo sestaviti kompleksen mozaik življenja v mestih zunaj obveznih kulturnih poti. Razstava tako prikazuje, kako "druga in tretja največja mesta" ustvarjajo edinstven občutek identitete in skupnosti, in dokazuje, da bistvo mesta ni v njegovi velikosti, temveč v bogastvu njegovih človeških povezav in kulturnega tkiva, še piše v sporočilu za javnost.