Razstava predstavlja najnovejšo serijo grafik v tehnikah sitotiska in riso tiska ter zvočne zapise na avdiokaseti.

Razstava je nastala na podlagi dolgoletnega raziskovanja in zbiranja filmskih situacij v obliki posnetkov zaslonov, na katerih sekundarni podnapisi opisujejo razne zvoke v ozadju in tako vplivajo na razumevanje določenega filmskega kadra in njegove celotne zvočne vsebine. Grafike so rezultat skrbno izbranih posnetkov s podnapisi in poseganja v fotografijo z rasterizacijo, kopiranjem, digitalnim kolažiranjem, dodajanjem avtorske risbe in naključnimi formalnimi likovnimi rešitvami, ki so se pojavile v procesu preoblikovanja.

Kot je zapisal kustos razstave Božidar Zrinski, umetnica pri svojem delu izhaja iz raziskovanja sinteze zvočnega zapisa in vizualne podobe, ki je bila v zgodovini umetnosti večkrat osrednja tema umetniških ambicij. V današnjem času lahko sledimo zanimivemu pojavu predvsem v popularni filmski industriji in na spletnih filmskih portalih, ki ponujajo storitve v raznih kulturnih okoljih in zagotavljajo ustrezne podpise, podnapise in s tem širijo dostopnost svojih vsebin.

Ravno v kontekstu podpisovanja in prevajanja filmskih dialogov oz. primarnega filmskega zvoka lahko po besedah kustosa opazimo težnjo k doslednemu dodajanju opisovanja sekundarnih zvočnih zapisov. Ti so pogosto neslišni in spremljajo določen filmski kader v ozadju, kot recimo šum vetra ali zvoki korakov, včasih je opisana tudi melodija nedoločljive glasbe v ozadju.

Ravno ta moment predstavlja kontekst, iz katerega zajema umetnica. Zanimajo jo različne ravni dojemanja združenih slike in zvoka, ki se pri tem prepletajo: v točno določenem trenutku zajeta podoba z zaslona, opisan sekundarni zvok v ozadju in predstava posameznika, ki iz teh informacij sestavi novo sliko in namišljen zvok. V konceptualnem smislu raziskuje podobo in zvok, ki sta ločena od primarnega vira in pred nami nastopata združena v novo celoto.

Ta je bila narejena s pomočjo digitalnih predelav izvirne podobe, sestavljanja, kolažiranja, vstavljanja risb, ilustracij itd. Pravzaprav njene grafične matrice nastajajo podobno, kot ustvarja didžej, ki predeluje in meša glasbo, ali vidžej, ki obdeluje vizualne podobe, ki v ritmu sledijo zvoku in obratno. Pri opazovanju grafik sledimo določeni logiki pogleda in prepoznamo najprej realne elemente in rezultate sekundarne obdelave slike ter besedilo, ki opisuje zvok. V kontekstu razstavljenih grafičnih del je kompleksnost ambienta podkrepljena še z realno zvočno kompozicijo v prostoru, nastalo ravno iz zbiranja opisanih zvočnih zapisov in snemanja raznih drugih zvočnih virov. Zvočno kompozicijo je umetnica sestavila skupaj z zvočnim umetnikom Joejem Summersom.

Leta 1985 rojena Neža Jurman, z umetniškim imenom Nez Pez, je diplomirala iz kiparstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Njen opus spremljajo ponavljajoči se motivi, ki se selijo skozi različne medije – grafiko, risbo, sliko, avdiovizualna dela in kiparstvo. Svoja dela je predstavila na več samostojnih in skupinskih razstavah, rezidencah in sejmih v Evropi in na Balkanu. Živi in ustvarja med Ljubljano in Berlinom.

Razstava v MGLC-ju bo na ogled do 12. februarja.