Avtorica poudarja različne vidike tekstilne industrije na geopolitični ravni, v razponu od pridobivanja surovine do proizvodnje oblačil, in hkrati problematizira vlogo zahodne kolonialne ekspanzije, so zapisali v muzeju.

Razstava problematizira tudi ekspanzijo kapitalizma in socializma ter njunih sodobnih odmevov v obliki globalnega neoliberalizma. Avtorica gledalcu prikaže občutljiva dejstva in posledice tekstilne industrije tudi v sodobni družbi, so dodali v Dolenjskem muzeju.

Dokumentiranje tekstilne industrije je sicer dolgoletni projekt Mete Krese. Zapise in fotografije o tekstilnih delavcih je objavila v domačih in tujih publikacijah, fotografije pa razstavlja na samostojnih in skupinskih razstavah, je ob njeni novomeški razstavi pojasnila kustosinja Dolenjskega muzeja Katarina Dajčman.

Avtorica je v razstavo vključila fotografije, ki so nastale med enoletnim projektom Pot bombaža, pri katerem je sodelovala s fotografom Joštom Frankom, hkrati pa oblikovala samostojen fotografski opus. Kot rezidenčna umetnica Založbe Goga je leta 2015 raziskovala in dokumentirala tekstilno industrijo v Novem mestu, letos pa se je vrnila k fotografiranju ostalin nekdanje novomeške tekstilne tovarne Labod.

Izbor zaokrožujejo nedavno posnete fotografije šivilj ter modnih in tekstilnih oblikovalcev. Načrtno vključevanje in kombiniranje barvnih ter črno-belih fotografij pa ne izraža zgolj časovne dimenzije v kontekstu prepleta sedanjosti in preteklosti, ampak nakazuje tudi širok razpon uporabe medija. Razstava tako učinkuje kot zrela in skladna vizualna pripoved, ki je rezultat dolgoročne zavezanosti tej temi, je še zapisala Dajčman.

Razstava bo na ogled do 17. februarja prihodnje leto.

Novinarka in fotografinja Meta Krese se je rodila leta 1955. Objavlja v slovenskih in tujih publikacijah. S fotografijami je opremila več knjig, nekaj jih je tudi napisala; je tudi soavtorica več monografij. Deset let je bila urednica revije slovenskih fotografov Fotografija.