Umetnika sta že v času študija kiparstva na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje nakazala smer, v katero ju bo vodilo raziskovanje, ki je do danes ostalo tako kritično kot občutljivo do okolja in sodobnih družbenih vprašanj, so zapisali v Mestni galeriji Nova Gorica.

Izhodišče kiparstva Katje Oblak je telo, največkrat kar njeno lastno, bodisi v plesu, performansu, glini ali papirju, s katerim raziskuje notranje vzgibe v sebi kot tudi medsebojne in družbene odnose. Njeno kiparsko telo živi na več ravneh, kot družinsko drevo, kot čustvo, kot sanje, kot telo živali.

Julij Borštnik svoje teoretske raziskave družbenih sprememb zlasti na področju politične ekonomije, ki niso prav pogosto predmet likovnih objektov in razstav, vizualizira z likovnim jezikom. Objekti, po formi najbližji minimalizmu, so v resnici nasičeni s pomeni; vsaka točka njihove površine je informacija o spremembi, ekonomskem prelomu ali družbenem zamiku. Ob tem ne gre le za ilustracijo družbenih težav, saj je kiparjevo delo samo hkrati že izhod v nov proces.

"Seči prek sočasnih norm koristnega početja. Čez ustaljene samoumevnosti dojemanja. Onkraj horizonta svoje dobe ...," je umetnik zapisal v pogovoru ob razstavi.

Borštnik je leta 2016 skupaj s kiparkama Katjo Oblak in Anjo Kranjc ter v sodelovanju s Kulturnim domom Nova Gorica ustanovil Likovno šolo v Mestni galeriji Nova Gorica, v kateri deluje kot mentor. Katja Oblak je za svoje delo prejela več priznanj. Razstavlja in izvaja performanse doma in v tujini.

Razstava v Mestni galeriji Nova Gorica bo na ogled do 29. decembra.