V uprizoritvi, ki je nastala po predlogi knjige Aleksandra Hemona, ustvarjalci opozarjajo na nevidne ljudi v vsakodnevnih kriznih žariščih in konfliktih v svetu. Predstava je koprodukcija med Anton Podbevšek teatrom in PTL-jem.

Sorodna novica Ivana Djilas režira Hemonove eseje, knjigo, ki bi jo rada sama napisala, pa je ni znala

Eden od ustvarjalcev predstave Goran Vojnović, ki je avtor dramaturgije in besedila enega izmed songov v predstavi U mojoj zemlji, je zapisal, da "izseljenska izkušnja ameriško-bosanskega pisatelja Aleksandra Hemona, ki jo opisuje v avtobiografskih esejih, zbranih v knjigi Knjiga mojih življenj, ima morda srečen konec, a to o njej ne pove veliko".

Tudi Hemon se je, kot zapiše Vojnović, namreč moral v svojem novem, ameriškem življenju spopasti z izgubo svojega sveta, z lastno nevidnostjo v velikem, tujem mestu, s posledičnim razvrednotenjem in razčlovečenjem vsega svojega. V mučnem procesu izgradnje novega sebe se je tudi on pogosto počutil ponižanega, bil je prestrašen, osamljen in jezen, predvsem pa nerazumljen. Naposled mu je uspelo in v novem življenju je Aleksandar Hemon uspešen ameriški pisatelj, Chicago pa njegov dom, a se v njegovi zgodbi kljub temu zlahka prepoznajo mnogi, katerih izseljenske izkušnje nimajo srečnega konca.

"Ena teh, ki se prepoznavajo v Hemonovi zgodbi, je tudi Ivana Djilas, zato je predstava Knjiga mojih življenj tudi osebna izpoved režiserke, ki s pomočjo pisateljevih izseljenskih zgodb pripoveduje svojo," je še zapisal Vojnović.

Kot je lani v Anton Podbevšek teatru povedala režiserka, je želela v predstavi opozoriti na temo nevidnih ljudi, ki jih nevidne delajo vsakodnevna krizna žarišča in konflikti v svetu. Ti ljudi potiskajo v nevidnost, pri čemer se morajo vedno znova truditi, da iz te nevidnosti prilezejo ven in začnejo znova živeti, je pojasnila.

"Jaz vem, kako je biti neviden. Vem, kako je, ko je vseeno, če zjutraj vstaneš iz postelje ali ne, ker tega nihče ne opazi. Vem, kako je, ko se sprašuješ, ali si naredil prav, da si šel iz svojega mesta, države, ko blodiš po cestah brez denarja in konteksta. Čas je, da naredim predstavo o teh občutkih. In Aleksander Hemon je napisal knjigo, ki bi jo rada jaz napisala, pa nisem znala. Knjigo mojih življenj," je še poudarila režiserka, ki živi in ustvarja v Sloveniji.

V predstavi nastopajo Marko Gregorčič - Murat, Veronika Valdes, Branko Potočan in Željko Božič, zadnji trije se podpisujejo tudi pod koreografijo. Glasove pa posojajo Šefika Kurtalić, Mustafa Kurtalić, Celine Mireille, Vojnović in Hemon. Scenografinja je bila Sara Slivnik, kostumografinja Jelena Proković, za oblikovanje videa je poskrbela Vesna Vega, za glasbo in oblikovanje zvoka Beti Strgar.