Orkester bo izvedel delo škotskega skladatelja Jamesa MacMillana, prvo simfonijo Jeana Sibeliusa in noviteto turškega pianista in skladatelja Fazila Saya.

Kraljevi škotski nacionalni orkester od leta 2017 deluje pod umetniškim vodstvom dirigenta in tolkalca Thomasa Sondergarda, v preteklosti pa so k njegovemu uspehu pripomogli dirigenti, kot so George Szell, John Barbirolli, Walter Susskind, Alexander Gibson, Neeme Järvi, Walter Weller, Alexander Lazarev in Stephane Deneve.

Orkester nastopa po vsej Škotski, s koncerti v Glasgowu, Edinburgu, Dundeeju, Aberdeenu, Perthu in Invernessu. Redno se predstavlja na mednarodnem festivalu v Edinburgu in BBC Proms, pred kratkim pa je gostoval po ZDA, Kitajski in Evropi, piše v koncertnem listu.

Pozornost vzbuja tudi s pionirskim projektom Glasba za življenje, namenjenim prebivalcem Škotske v vseh ključnih življenjskih obdobjih: v zgodnjem otroštvu, vrtcem in šolam, najstnikom in študentom, družinam, v delovnem obdobju ter upokojencem in ljudem v poznejših letih. Leta 2020 je prejel nagrado Gramophone Classical Music, doslej pa se je podpisal pod več kot 200 glasbenih izdaj, med katerimi so celotni opus simfonij Sibeliusa, Prokofjeva, Glazunova, Nielsena in Martinuja.

V Ljubljani bodo izvedli skladbo enega najvplivnejših škotskih in britanskih skladateljev Jamesa MacMillana Britannia, v kateri se v bogatem zvočnem kolažu angleški in škotski motivi prepletajo s citati patriotskih tem, osrednji vir navdiha pa je koncertna uvertura Cockaigne Edwarda Elgarja, živahen in barvit glasbeni portret Londona z začetka 20. stoletja.

Tristavčni Koncert za orgle in trobento je prva Sayeva kompozicija za orgle. Krstno izvedbo je doživel avgusta lani, ljubljanska izvedba pa bo šele njegova tretja. Say je delo posvetil trobentaču Matthiasu Höfsu in enemu vodilnih organistov Christianu Schmittu, ki bosta tudi solista koncerta.

Sibeliusova Simfonija št. 1 v e-molu, op. 39 (1899) je osnovana na trdnih postulatih nemške tradicije. Naslonjena sicer na finsko ljudsko motiviko izraža tudi močan vpliv Čajkovskega, še posebej prisotnega v bujni in razvejani melodiki, dinamičnih kontrastih, temačni orkestraciji, čustveni globini in melosu, še piše v koncertnem listu.