Večer z naslovom Visoški lonec bo posvečen ohranjanju kulturne dediščine in spoznavanju zgodovine Visokega. Kustosinja Loškega muzeja, Biljana Ristić, bo predstavila bogate zbirke predmetov, predvsem kuhinjskih pripomočkov, iz zapuščine Kalanove rodbine, ki je na Visokem živela več kot dvesto let, od 17. do skoraj konca 19. stoletja. Posebne pozornosti bo deležna tudi zanimiva življenjska zgodba Ivana in Franje Tavčar, nekdanjih lastnikov posestva, ki sta na Visokem gospodarila kar 45 let in sta pokopana v družinski grobnici nedaleč od dvorca.

Dogodek pripravljajo drugo leto zapored, z njim pa želijo obuditi kulinarično dediščino Kalanovih, ki se je, zapisana v kuharici Ta dobra stara kuha, ohranila do danes.

V okviru dogodka bo oblikovalka zgodovinskih kostumov, Andreja Stržinar, prikazala oblačilno dediščino in običaje oblačenja na škofjeloškem območju. Obiskovalci bodo imeli priložnost občudovati kostume, ki jih je pod okriljem Turističnega društva Žirovski Vrh izdelala za folklorno skupino Zala. Skupina bo s svojim plesom, ki prikazuje stare gorenjske folklorne plese, pred dvorcem pričarala prav posebno vzdušje.

V sklopu kulinaričnega dela večera bo hišni kuhar Janez Kržišnik pripravil in postregel pristno visoško jed, imenovano visoški lonec. Recept za to praznično dobroto je kuharski mojster povzel po kuharski knjigi Ta dobra stara kuha, ki jo je leta 1982 napisal Pavle Hafner starejši. Pri pisanju se je naslonil na zapiske svoje babice Ane Hafner, rojene Kalan, ki je bila zadnja gospodarica visoškega dvorca. Po skoraj štirih desetletjih je knjigo osvežil in ponovno natisnil njegov sin Pavel, torej pravnuk zadnje Kalanovke z Visokega.

Tradicionalna enolončnica vsebuje tri vrste mesa (govedino, svinjino in telečji flam), krompir ter poletno zelenjavo. Visoški lonec so nekoč pripravljali predvsem ob posebnih priložnostih, a je bil priljubljen tudi kot vsakodnevna jed.