Raziskava je potekala med 5. in 15. junijem v prostoru Društva umetnikov (DUM) v Ljubljani, zaključni dogodek pa se odvija v četrtek, 15. junija, med 16. in 19. uro.

Trojica umetnikov skozi raziskavo soustvarja v preseku plesne in glasbene umetnosti ter razvija svojevrsten uprizoritveni jezik. Tokratna raziskava predstavlja "eliksir" dosedanjega skupnega dela ter določa smer avtorskih materialov, ki bodo v letu 2024 gradili celovečerno predstavo. Razkrojiti je zadnji pojem zvočno-koreografskega scora ADSR (attack decay sustain release), ki predstavlja osnovni podton celotnega projekta. Umetniki se po številnih poskusih manifestacij začetnih idej vračajo k principom, ki so bili vzgib za nastanek sodelovanja – koreografskemu scoru, plesnemu duetu, ki temelji na dotiku ter zvočnemu live-actu, ki plesalkama sicer sledi, a ima hkrati svoje življenje. Njihove poti se tako razhajajo in na trenutke stapljajo v skupni score – zvok je dotik, so zapisali ob dogodku.

Koreografinji Anjo Mejač in Lizo Šimenc zanima misel plesa kot posledice. Ko se ta zgodi kot posledica čutnih dražljajev. Prav tako raziskujeta posledice gibanja v prostoru – prostorski premiki objektov, ki skozi gibanje v prostoru ostanejo, tudi ko gibalca že zdavnaj ni več. Skladatelj in slikar Luka Uršič raziskuje zvok kot vzgib in posledico gibanja. Tokrat se kot tretje oko v delo vključuje tudi Bojana Robinson z zvočno-prostorskimi posegi.

Avtorji skozi projekt raziskujejo, kako takšen ples gledati, takšen zvok poslušati? Gledalci v prostoru niso zgolj oči, ki gledajo, temveč telesa, ki čutijo, s tem pa dogajanje preoblikujejo, soustvarjajo. Iščejo način gledanja dela, ko to ni uprizorjeno, temveč se odvija pred tvojimi očmi – je prisotno, a hkrati ne zahteva tvoje pozornosti. Kot bi gledal drevesa, je plesni duet Anje in Lize opisal Marten Spangberg, še piše v napovedi.