Sorodna novica V nemških zbirkah še zmeraj najmanj 17.000 človeških posmrtnih ostankov iz kolonialnega obdobja

Avstralija že vse od leta 2011 vodi aktivno politiko vračanja, s katero podpira avstralske staroselce v prizadevanjih vračanja posmrtnih človeških ostankov iz tujine in postopkih, ki so potrebni za to. Kulturni ministri iz 16 nemških zveznih dežel pa so se leta 2019 zedinili, da je vračanje človeških posmrtnih ostankov prednostna naloga v naboru smernic za ravnanje s predmeti v javnih zbirkah, ki so bili prineseni iz nekdanjih kolonij.

Sorodna novica Nemčija vrnila posmrtne ostanke 45 avstralskih staroselcev

Tako je aprila istega leta peterica nemških ustanov na slovesnostih v Münchnu, Stuttgartu in Berlinu v Avstralijo vrnila posmrtne ostanke 53 posameznikov. Konec leta so se nato tudi v etnološkem muzeju Grassi v Leipzigu odločili vrniti posmrtne ostanke 45 avstralskih staroselcev, ki so bili ukradeni med ropanjem grobov ali pa je šlo za žrtve nasilja.

Ostanki, ki so jih okoli leta 1880 v Berlin pripeljali z grobišč v Avstraliji
Te dni sta tudi Fundacija za prusko kulturno dediščino (Stiftung Preußischer Kulturbesitz), pod okriljem katere deluje 27 muzejev in kulturnih organizacij v Berlinu in okolici, ter Deželni muzej narave in človeka Oldenburg vrnila Avstraliji človeške posmrtne ostanke iz svojih zbirk. Šlo je za prednike avstralskih staroselcev, ki so jih v Berlinu hranili od 19. stoletja. V primeru posmrtnih ostankov, ki jih je hranil berlinski Etnološki muzej, za tri pokojnike, ki so jih okoli leta 1880 pripeljali v Berlin z grobišč v Avstraliji, so sporočili iz fundacije. Posmrtni ostanki še dveh pokojnikov pa so bili pripeljani v Oldenburg iz zvezne države Queensland. Njihov točni izvor pa ni znan, je poročala nemška tiskovna agencija DPA.

Predniki začenjajo pot, ki bi se morala zgoditi že zdavnaj
Nemška ministrica za kulturo Claudia Roth je ob vrnitvi posmrtnih ostankov povedala, da to kaže na zastrašujoče razsežnosti kolonialistične zbirateljske manije. To je žalosten in vesel trenutek hkrati, je poudaril Rocky Stephen, predstavnik ljudstva Ugaram Le z otoka Ugar, ki je del avstralskega otočja v Toressovem prelivu.

Predniki so del zgodovine ljudstva in člen neposredne linije do zdajšnjega poglavarja otoka, z vrnitvijo ostankov pa je zdaj njihov dom popoln, je še dejal Stephen. Hermann Parzinger, predsednik Fundacije za prusko kulturno dediščino, je dejal, da človeški posmrtni ostanki nikoli ne bi smeli končati v njihovem muzeju. Ob tem je izrazil veselje, da predniki začenjajo pot, ki bi se morala zgoditi že zdavnaj.

Palica, košara in še en pleteni obredni predmet že v Kolumbiji
V zadnjem času je tudi Kolumbija zelo aktivna pri zahtevah za vrnitev kulturnih predmetov, ki so razpršeni po muzejih in zasebnih zbirkah po svetu. Samo letos se je v Kolumbijo vrnilo na stotine predmetov. Tem so se pridružili še trije obredni predmeti staroselskega ljudstva Kogi, ki živi na območju kolumbijskega gorovja Sierra Nevada de Santa Marta.

Fundacija za prusko kulturno dediščino je oktobra naznanila vrnitev palice, košare in še enega pletenega predmeta. Gre za trojico predmetov, ki jih pripadniki ljudstva tudi danes uporabljajo v svojih svetih obredih. Predmeti so trenutno na Kolumbijskem inštitutu za antropologijo in zgodovino (ICANH), in sicer na podlagi izposoje. Raziskave na njih izvajajo predstavniki ljudstva Kogi, v tem mesecu pa naj bi bila spisana tudi uradna pogodba o njihovem vračilu, piše Deutsche Welle.

Lars-Christian Koch, direktor berlinskega Etnološkega muzeja in Muzeja azijske umetnosti, je oktobra odpotoval v Kolumbijo in se srečal z voditelji ljudstva, ki so prišli iz svojega gorovja, da bi si v živo ogledali predmete. "Tam smo sedeli samo jaz in še en etnolog ter dva predstavnika Kogijev ter razpravljali o podrobnostih predmetov – to je bila zelo odprta situacija. To je prvi korak: samo pogledati predmete in videti, kaj storiti naprej," je dejal Koch.

Brez tesnega sodelovanja se zlahka zgodijo napake
Med sestankom se je porodilo vprašanje funkcije enega od pletenih košarastih kosov. Prvotno so mislili, da gre za pokrivalo, a se je nemara dejansko uporabljal kot košara. To vprašanje zdaj razrešujejo sami pripadniki ljudstva, preden se decembra začne uradni pravni postopek vračanja predmetov.

Po Kochovih besedah je sodelovanje s staroselskimi skupnostmi, kot je ljudstvo Kogi, ter drugimi zainteresiranimi stranmi, kot so vlade in ustanove, prvi in ​​najpomembnejši korak h kakršni koli potencialni restituciji. Brez tesnega sodelovanja se zlahka zgodijo napake, je opomnil. "Potrebujemo perspektivi obeh strani. V tem primeru muzej ni razumel, kako pomembni so bili predmeti v duhovnih obredih Kogijev, ki se še danes aktivno izvajajo," je še dejal za Deutsche Welle.