Raziskovalci na Univerzi v Pisi so na enem od zdaj 800 odkritih zvitkih naleteli na pripoved, ki naj bi govorila o zadnjih urah filozofa Platona (od 428/427 pr. n. št. do 348/347 pr. n. št.). Glede na zapis je Sokratov učenec umrl v postelji, medtem ko mu je tračanska sužnja igrala na flavto. Umirajoči pa naj bi bil celo v tem stanju še zmeraj sposoben besede kritike nameniti pomanjkanju ritma flavtistke. Pokopali pa naj bi ga na vrtu v Atenske akademije, blizu svetišča, posvečenega muzam, piše Euronews.

Sorodna novica Dešifriranje zvitkov z UI-jem pri prebivalcih vzbudilo bojazen glede novih izkopavanj

Ovržena trditev, da je Platon umrl na poroki?
Na novo odkrito besedilo se vsebinsko ujema z nekaterimi prej domnevnimi podrobnostmi o filozofovi smrti, ki jih je navajal epikurejski filozof Filodem (ok. 110 pr. n. št.–ok. 40 pr. n. št.). Vendar papirus iz Herakulaneja dodaja morebitne informacije o njegovem obnašanju v zadnjih trenutkih življenja. A je ta zapis v nasprotju s pripovedjo Diogena Laertskega (180–240), da je Platon umrl na poroki. Prav tako razkriva, kje na območju akademije naj bi bil nemara (prvič) pokopan.

Ob podrobnostih o Platonovi smrti zvitek potencialno razkriva tudi informacije iz njegovega življenja. Med drugim nakazuje, da bi bil morda prodan v suženjstvo na grškem otoku Ajgina bodisi okoli leta 404 pr. n. št., ko so Špartanci osvojili otok, bodisi pet let po Sokratovi usmrtitvi, ki so jo izvršili leta 399 pr. n. št.

Mogoče bomo na novo pisali antično zgodovino
Februarja letos je predsednik društva Herkulaneum Robert Fowler za revijo Bloomberg Businessweek dejal, da bi lahko nekatera od besedil na zoglenelih zvitkih "povsem na novo napisala zgodovino ključnih obdobij antičnega sveta". In deluje, da se ni motil. Po podatkih kalifornijske univerze Irvine se je do danes ohranilo le približno od tri do pet odstotkov starogrških besedil. Strokovnjaki ocenjujejo, da bi herkulanejski zvitki lahko vsebovali izgubljeno znanje nekaterih največjih piscev in mislecev zgodovine, vključno s Sofoklejem, Epikurjem in Aristotelom.

Zvitke, ki na pogled spominjajo na polena, hranita Francoski inštitut v Parizu in neapeljska narodna knjižnica. Zvitki so karbonizirani zaradi izbruha Vezuva, ki je pokopal antični rimski mesti Pompeji in Herkulanej. Posledično bi se zvitki, če bi jih poskušali razviti, preprosto zdrobili. Trojici raziskovalcev pa je nedavno z uporabo umetne inteligence (UI) uspelo prebrati tako rekoč skrito besedilo na enem od teh zvitkov, ki so zogleneli pred skoraj 2000 leti.

Najdišče bi lahko vsebovalo kar 40.000 zvitkov
Raziskovalci so naredili računalniško tomografijo štirih od množice zvitkov v visoki ločljivosti. Pri tem so uporabili UI, ki je razločil črnilo od papirusa in s prepoznavanjem vzorcev razbral šibke, skoraj nečitljive grške črke. Eden od njih je lani dešifriral prvo besedo z enega od papirusov, pri čemer se je izkazalo, da je bila to grška beseda za vijolično. Avtor besedila je bil verjetno prej omenjeni Filodem, ki je pisal o glasbi, hrani in o tem, kako uživati v življenju.

Na zvitke je sicer leta 1752 naletel lokalni kmet, in sicer v vili, ki je bila domnevno v lasti tasta Julija Cezarja. V vili je bila nekdaj tudi večinoma še neraziskana knjižnica, ki bi lahko vsebovala še na deset tisoče dragocenih rokopisov.