Erlend Bore je kot otrok sanjal, da bi postal arheolog. Njegovo nedavno odkritje pa so arheologi označili za norveško "zlato najdbo stoletja". Gre za devet norveških zlatih okroglih ploščatih obeskov in deset zlatih kroglic, ki so nekoč sestavljali razkošno ogrlico, ter tri zlate prstane.

"Najprej sem mislil, da gre za čokoladne kovance ali kovance Kapitana Sabljezobega," je dejal Bore, pri čemer je imel v mislih fiktivnega norveškega pirata, v izvirniku znanega kot Kaptein Sabeltann. "Bilo je popolnoma neresnično," je še dodal po pisanju portala France24.

"Naenkrat najti toliko zlata je zelo nenavadno"
Bore se je pravzaprav že nameraval odpraviti s sprehoda, a je njegov detektor na pobočju kmetijskega zemljišča na otoku Rennesøy v bližini mesta Stavanger na jugozahodu Norveške začel nenadoma piskati. Poklical je arheologe in jim predal iskanje. Po oceni arheologov gre za edinstveno najdbo zaradi motiva na medaljonih, in sicer posebno vrsto konja iz nordijske mitologije.

Najdba tehta nekaj več kot 100 gramov in izvira iz okoli leta 500. "Gre za najdbo zlata stoletja na Norveškem. Naenkrat najti toliko zlata je zelo nenavadno," je dejal vodja arheološkega muzeja Univerze v Stavangerju Ole Madsen.

Zelo vpadljiv nakit, izdelek izkušenega zlatarja
Zlati obeski in kroglice so bili del "zelo vpadljive ogrlice", ki jo je očitno izdelala izurjena zlatarska roka, nosila pa zagotovo ena izmed najvplivnejših oseb v družbi, je dejal Hakon Reiersen, profesor s stavangerske univerze.

Do primerljive najdbe na Norveškem je po njegovih besedah prišlo v 19. stoletju. "Glede na lokacijo odkritja in to, kar vemo iz drugih podobnih najdb, gre verjetno bodisi za skrite dragocenosti bodisi za daritev bogovom v dramatičnih časih," je pojasnil za Associated Press (AP).

Dragocena najdba je po zakonodaji državna last
Strokovnjak za tovrstne obeske, profesor Sigmund Oehrl iz omenjenega muzeja, je povedal, da so do zdaj na Norveškem, Švedskem in Danskem našli približno 1000 tovrstnih obeskov – ploščatih, tankih, enostranskih zlatih medalj, ki se nosijo kot nakit in so bile izdelane v severni Evropi, predvsem v obdobju preseljevanja ljudi v germanski železni dobi.

Po norveški zakonodaji se predmeti izpred leta 1537 in kovanci, izpred leta 1650, štejejo za državno last in jih je treba predati. V skladu z zakonodajo pa bosta tako Bore kot lastnik zemljišča prejela nagrado, a znesek za zdaj še ni določen, še piše AP.