Predmete so našli v različnih grobovih, eden od teh je pripadal otroku.

V sklopu egiptovsko-japonske arheološke misije, v kateri sodelujejo strokovnjaki iz egiptovskega vrhovnega urada za arheologijo in Univerze v Kanazavi, so v Sakari med drugim našli tudi posmrtne ostanke odraslega človeka in otroka. Odraslega so pokopali s poslikano masko, kar je bila ustaljena praksa tistega časa. Maske niso predstavljale portreta pokopanega, ampak prej idealizirano podobo, ki bo pokojniku pomagala pri vstopu v posmrtno življenje, poroča revija Smithsonian.

Grobnico datirajo v čas druge dinastije (2890–2686 pred našim štetjem), so pa v njej tudi ostanki poznejših dob. Iz časa 18. dinastije (1550–1295 pr. n. št.) se je ohranila razmeroma poškodovana krsta, v njej pa dobro ohranjena alabastrna posoda. Egipčani so iz alabastra pogosto izdelovali posode za dišave, pa tudi pogrebno okrasje.

Našli so tudi dva kipa iz terakote – eden predstavlja staroegipčansko boginjo Izido, drugi pa otroško božanstvo Harpokratesa, boga tišine, skrivnosti in zaupanja, ki pravzaprav izhaja iz Izidinega sina Horusa. Harpokrates na kupu jaha gos, ki je simbol premaganega zla. V grobnici je ležala tudi stela z napisom, po katerem lahko arheologi sklepajo, da je pripadal moškemu po imenu Heroides. Našli so tudi številne amulete, fragmente lončevine, prav tako več arhitekturnih elementov.

Najdbe v grobnici, ki so jo vklesali v skalo, bodo arheologom marsikaj novega povedale o ročnih spretnostih in pogrebnih navadah starega Egipta. Po besedah japonskega arheologa Nozomuja Kavaia ponujajo najdbe neprecenljiv vpogled v zgodovino tega prostora. "Upamo, da bomo v prihajajočih sezonah odkrili še več skrivnosti arheološkega območja Sakare, s tem pa dodatno obogatili naše razumevanje tega pomembnega zgodovinskega obdobja," je povedal za portal Ahram Online.

Z najdbami bogata Sakara
Arheološko območje Sakara se razteza ob zahodnem bregu Nila. Nekoč je bilo pokopno območje egipčanske prestolnice Memfis, zaradi česar je danes posejano z arheološkimi ostanki iz različnih dob. Poleg grobnic in templjev je tam Džoserjeva oz. stopničasta piramida, ki je bila v 27. stoletju pr. n. št. zgrajena za pokop faraona Džoserja in njegovega vezirja Imhotepa.