ni in eno v Studiu.

Z rdečo nitjo sezone deloma nadaljujejo lansko vodilno misel, posvečeno 20. stoletju, le da bomo prihodnje leto gledali predstave, ki kljub svoji različnosti vse raziskujejo in iščejo nove vrednote in stvari, za katere po besedah direktorice in umetniške vodje gledališča Barbare Hieng Samobor menijo, da izginjajo. Obenem pa je tudi poudarila, da vodilna misel sezone v sebi skriva neko patetiko in romanticizem, kar je morda na prvi pogled videti nekoliko arhaično. Vendar pa nova sezona v MGL prinaša mnogo novosti: devet besedil bo uprizorjenih prvič, od tega gre za tri krstne uprizoritve, med njimi pa sta tudi dve nagrajeni besedili.

Prva premiera bo na Veliki oder prinesla krstno uprizoritev sedem kuharic, štirje soldati in tri sofije Simone Semenič, ki je za izjemno bogato, v vseh smereh razplasteno in očarljivo gledališko igro prejela Grumovo nagrado za najboljše slovensko dramsko besedilo 2015. Režiser Diego de Brea se prvič spoprijema s tako svežim besedilom, ki absurdistično in tragikomično odpira hibe in frustracije slehernikov ter spregovori o nepotrebi po izstopu iz množice.

Oktobra bodo sledila premiera dramske pesnitve Henrika Ibsena Peer Gynt, ki bo koprodukcija s Slovenskim stalnim gledališčem (SSG) v Trstu. Kot je poudarila Barbara Hieng Samobor, naslovni junak spada v galerijo najznamenitejših junakov vseh časov, kot je tudi Hamlet. Režijo bo prevzel Eduard Miler, ki je tudi umetniški koordinator SSG Trst, avtorica priredbe pa je Žanina Mirčevska. Sledila bo premiera Vrtiljaka Arthurja Schnitzlerja, ki nas bo pod režijsko taktirko Marka Čeha popeljala na Dunaj s konca 19. stoletja in začetka 20. stoletja, hkrati pa bo odprla tudi danes aktualna vprašanja o dvojni morali, moralizmu in prikriti agresiji.

Drugi del sezone bodo nadaljevali s prvo slovensko uprizoritvijo drame Dunsinane Davida Greiga, škotskega dramatika mednarodnega slovesa, v režiji Aleksandra Popovskega. Igra se začne tam, kjer se konča Shakespearjev Macbeth, z angleškim zavzetjem škotskega gradu Dunsinane in nadaljuje z intrigami, spletkami in bojevanji za prestol. Avtor zgodovinski okvir dogajanja presega s prizori, ki so lastni vsaki vojni v katerem koli času, obenem pa je delo, po besedah dramaturginje Eve Mahkovic, poglobljena verzija Igre prestolov.

Tradicijo uprizarjanja muzikalov bodo marca nadaljevali s krstno uprizoritvijo besedila Tisoč in ena noč v režiji Ivane Djilas. Libreto po motivih omenjenega besedila še piše pesnica Katja Perat, glasbeni del bo prispeval Boštjan Gombač. Na Velikem odru bodo sezono končali z dramo 3 zime hrvaške dramatičarke Tene Štivičić, ki živi in ustvarja v Londonu. Avtorica je zanjo prejela nagrado Susan Smith Blackburn 2015, ki jo v New Yorku podeljujejo najboljšim dramatičarkam z vsega sveta, ki pišejo v angleščini. Rafinirano in ganljivo sago o zagrebški družini Kos, njenih močnih ženskah in duhovni dediščini bo režirala direktorica gledališča Barbara Hieng Samobor.

Novosti na Mali sceni
Na Mali sceni bodo uprizorili pet svežih, novih besedil v slovenskem gledališkem prostoru. Drama Samorastniki avtorice Simone Hamer, ki je nastala po motivih Prežihovega Voranca, bo septembra doživela krstno izvedbo v režiji Eve Nine Lampič. Oktobra bo na vrsti prva slovenska uprizoritev komedije Daniela Glattauerja Čudežna terapija, ki jo bo režirala Tijana Zinajić. November pa bo prinesel premiero drame Pogovori na štiri oči, ki so zadnji del avtobiografske trilogije Ingmarja Bergmana. Režijo bo prevzel beograjski režiser Nikita Milivojević.

Kos plastike je nova drama nemškega avtorja Mariusa von Mayenburga. Besedilo je bilo krstno uprizorjeno aprila letos v Berlinu, v MGL-ju bo režijo prevzel Primož Ekart. Sezono pa bodo na Mali sceni sklenili s prvo slovensko uprizoritvijo komedije Iluzije ruskega dramatika Ivana Viripajeva v režiji beograjske režiserke Anje Suša. Za začetek sezone v MGL-ju napovedujejo še koprodukcijo z AGRFT-ja Medeja, Medeja, Medeja po motivih Senekove in Evripidove Medeje v režiji mlade režiserke Mateje Kokol.