Grafični opus Salvadorja Dalíja obsega okoli 1.700 grafičnih listov, na Bledu jih je na ogled nekaj več kot 200. Foto: Galerija Deva Puri
Grafični opus Salvadorja Dalíja obsega okoli 1.700 grafičnih listov, na Bledu jih je na ogled nekaj več kot 200. Foto: Galerija Deva Puri
Salvador Dalí (grafike)
Salvador Dalí je svoj komentar Biblije podal v 105 ilustracijah. Foto: Galerija Deva Puri
Salvador Dalí (grafike)
Galerija Deva Puri, ki stoji za razstavo Dalíjevih grafik je sodelovala tudi pri organizaciji Chagallovih del v Mestnem muzeju Ljubljana. Foto: Galerija Deva Puri
Dali do novembra na Bledu

Na Pristavi na Bledu bosta v organizaciji galerije Deva Puri, ki je letos spomladi sodelovala tudi pri razstavi del Marca Chagalla v Mestnem muzeju Ljubljana, je na ogled celotna grafična cikla Biblia Sacra in Božanska komedija. Oba cikla sta simptomatična za grafično delo Salvadorja Dalíja, saj se je znameniti nadrealist grafike rad posluževal predvsem, ko se je ukvarjal z ilustracijo. Najbolj znane so njegove ilustracije Alice v čudežni deželi, Don Kihota, Dekamerona, Fausta ter Tristana in Izolde. Najobsežnejši pa sta prav seriji ilustracij za Dantejevo Božansko komedijo in Biblio Sacro.

Buletizem, na katerega je namigoval tudi da Vinci
Z ilustracijami je Dalí podal svoj komentar teh dveh izjemno kompleksnih literarnih del. V zvezi z ilustracijami Biblije, s 105 litografijami, ki so jih v nakladi 1677 izvodov izdali leta 1969, je treba omeniti posebno tehniko buletizem. Gre za Dalíjev lastni izum, pri katerem umetnik na papir 'izstreljuje' kapljice črnila. Iz kapljic oziroma iz madežev, ki se dokaj naključno oblikujejo na papirju, nato umetnik razvije sliko. Čeprav se izum buletizma pripisuje Dalíju, pa se ob njegovi omembi pogosto navaja tudi izrek Leonarda da Vincija, ki namiguje na to, da je že renesančni učenjak uporabljal ali pa vsaj razmišljal o podobni tehniki: "Kot lahko vsakdo v zvenu zvona sliši kateri koli zlog, tako lahko vsakdo tudi v sledi, ki jo na steni oblikuje vanj vržena goba, vidi katero koli figuro, ki jo želi videti." Salvador Dalí se je z ilustracijami Biblije ukvarjal med letoma 1963 in 1969, pri upodobitvah prizorov iz Stare in Nove zaveze pa se je zgledoval tako po krščanski kot tudi po klasični mitologiji.

Božanska komedija, ki je razburila komuniste in nacionaliste
Božanska komedija je Dalíja navduševala in zaposlovala več desetletij. In ko ga je italijanska vlada ob 700-letnici Dantejevega rojstva zaprosila, da bi ilustriral posebno izdajo veličastnega srednjeveškega epa, je Dalí izjavil, da prav to delo zrcali njegov lastni duhovni razvoj. Pozneje je priznal - in to je le ena anekdota, ki potrjuje enigmatično in kontroverzno Dalíjevo osebnost -, da epa nikoli ni prebral. Celoten projekt posebne izdaje Božanske komedije je bila velika farsa ilustrira tujec. Projekt so pozneje prevzeli Francozi in pod okriljem založbe Editions d'Art Les Heures Claires je v šestdesetih izšlo v šestih knjigah.

Za grafično delo Salvadorja Dalíja je značilno, da je Dalí svoja dela le redko sam izdeloval. Vrezovanje in pripravljanje plošč je prepustil graverjem, lesorezom in litografom, sam pa je bdel nad postopkom in pravilnostjo barv, ki so morale natančno ustrezati njegovim izvirnim gvašem, risbam ali akvarelom. V Dalíjevih grafikah zasledimo vse velike teme njegove umetnosti, zanje pa so značilni tudi virtuoznost in risarska spretnost, menjavanje slogov in tehnik znotraj enega samega dela, kombiniranje čiste in sproščene risbe s povsem kolorističnimi pristopi.
Dali do novembra na Bledu