Kar četrtina Slovencev redno obiskuje slovenske splošne knjižnice, ki v zadnjih letih opažajo rast izposoje knjižničnega gradiva. Foto: NUK
Kar četrtina Slovencev redno obiskuje slovenske splošne knjižnice, ki v zadnjih letih opažajo rast izposoje knjižničnega gradiva. Foto: NUK
Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto
Danes je že jasno, da svetovni splet, čeprav ponuja množico informacij, knjižnic ne bo mogel povsem nadomestiti. Foto: EPA

Ob prazniku slovenskih splošnih knjižnic mnogo knjižničnih ustanov pripravlja različne prireditve, osrednji dogodek pa bo v Kosovelovem domu v Sežani, kjer bodo razglasili tudi zmagovalca literarnega natečaja Kako diši moja knjižnica. Naslov natečaja je tudi pomembno vprašanje, ki bi si ga morali ob dnevu knjižnic zastaviti slovenski knjižničarji. To poudarja tudi Breda Podbrežnik Vukmir, predsednica Sekcije za splošne knjižnice, ki pravi, da slovenske knjižnice sicer po večini 'dišijo po svežem', da pa jih čaka tudi veliko razvojnih nalog.

Medmrežje knjižnic ne more nadomestiti
S temi bi se morali knjižničarji ukvarjati nenehno, saj je od njihovega dela vsaj malo odvisna kakovost življenja več tisoč Slovencev. Kot poudari Podbrežnik Vukmirova, namreč knjižnice redno obiskuje četrtina Slovencev, slovenske knjižnice pa tudi opažajo porast izposoje, ki je bila v zadnjem desetletju zelo visoka. Ta podatek je zanimiv tudi zato, ker se sicer v tujini, posebej na Zahodu, pojavlja upadanje izposoje knjižničnega gradiva. To se med drugim razlaga tudi s povečano uporabo svetovnega spleta. A ob tem Podbrežnik Vukmirova poudarja, da medmrežje knjig in tudi knjižnic ne more nadomestiti. Splet namreč ponuja le brskanje po informacijah, zato bodo knjižnice še naprej opravljale pomembno vlogo vrednotenja in urejanja informacij, ki jih knjižnice tudi morajo narediti dostopne.

Ob dnevu slovenskih splošnih knjižnic pa predsednica Sekcije za splošne knjižnice ugotavlja in opozarja, da zahtevanih razvojnih nalog knjižnice ne morejo dobro opravljati in premagovati, saj so razvojni kazalniki, razen že omenjene rasti izposoje na žalost neobetavni. Knjižnice so se namreč znašle v krizi, saj tako število zaposlenih kot tudi količina gradiva ne rasteta. Ob tem Breda Podrežnik Vukmir pravi: "Knjižnice so namreč popolnoma odvisne od ustanoviteljev, ki pa nekje imajo posluh, drugje spet ne." To se med drugim kaže tudi v tem, da je zaznati precejšnje razlike med knjižnicami v mestih in tistimi na obrobju.