Padec sramotnega zidu, ki je razdvajal Berlin
V torek je bil na ogled dokumentarec Odštevanje do leta 1989: padec Berlinskega zidu, ki je tako rekoč nadaljevanje dokumentarca Odštevanje do leta 1961: izgradnja Berlinskega zidu, ki je prav tako nastal letos. "Sramotni Berlinski zid je razdvajal mesto od avgusta 1961. Do jeseni 1988 je pri poskusu prebega na zahodno stran življenje izgubilo že 137 ljudi. Potem se je njegova trdnost zamajala," beremo v napovedi te nemške dokumentarne oddaje.

Slabo uro dolg dokumentarec "ob 30. obletnici padca berlinskega zidu s strokovnimi intervjuji in pojasnjevalnimi grafikami ter s pričevanji ljudi, ki so grozo zidu doživeli, prikazuje ključne politične in družbene premike med novembrom 1988 in novembrom 1989, ko se je zid le moral ukloniti svobodi," še piše v napovedi. V dokumentarcu se tako zastavljajo vprašanja, kot sta "Ali lahko zid izniči temeljno človekovo potrebo po svobodi?" ali "Kateri ključni dogodki so prispevali k spremembi toka zgodovine?".

Odštevanje do leta 1989: padec Berlinskega zidu si lahko ogledate v spodnjem videu!

Zid, ki je vplival tudi na nemško kinematografijo
V nedeljo, 10. novembra, ob 22.15, pa bo prav tako na Televiziji Slovenija 1 na ogled še ena dokumentarna oddaja, in sicer Berlinski zid na velikem platnu.

Vlada Nemške demokratične republike (NDR) je zato, da bi preprečila odhod svojih državljanov na Zahod v noči z 12. na 13. avgust 1961, začela v Berlinu graditi zid, ki je mesto razdelil na dvoje. Dobrih 40 kilometrov dolg zid je kmalu postal propagandno sredstvo, tako na Vzhodu kot na Zahodu so o njem snemali filme.

"Berlinski zid ni le spremenil toka zgodovine, temveč je tudi vplival na nemško kinematografijo. To predstavljajo odlomki iz filmov, posnetih med letoma 1961 in 1989 v obeh Nemčijah, in pričevanja igralcev, scenaristov, režiserjev, ki so sodelovali pri filmih o zidu oziroma so tudi sami živeli na eni ali drugi strani zidu," piše v napovedi dokumentarne oddaje Berlinski zid na velikem platnu.

Zid kot simbol železne zavese
Na začetku so postavili le nekaj več kot 40 kilometrov zidu, drugje pa so napeljali bodečo žico, ki pa je pozneje prav tako dobila kamnito podobo, tako da je zid na koncu meril kar 155 kilometrov. Kot dopolnilo zidu so postavili še obsežen varovalni sistem z bodečo žico, jarki, rešeti, z nadzornimi vozili, z opazovalnimi stolpi in s službenimi psi, ki so ga z leti še obnavljali in nadgrajevali. Vse do padca, 28 let po njegovi postavitvi, je bil zid simbol železne zavese, ki je ločevala "kapitalistični" Zahod in "komunistični" Vzhod.

O Berlinskem zidu tudi na radiu
Anja Hlača Ferjančič in Tadej Košmrlj sta v slabe pol ure trajajočo radijsko oddajo ujela nekaj več kot 30 let berlinske zgodovine. "Kaj odmeva 30 let po njegovem padcu, kako združeno mesto gradi svojo identiteto?" so se med drugim spraševali v oddaji Berlinski zid: kaj smo se naučili in kaj pozabili, ki ji lahko prisluhnete spodaj.