Prva slovenska uprizoritev drame Simona Longmana, ki ima v izvirniku naslov Sparks, bo nocoj na mali sceni Mestnega gledališča ljubljanskega (MGL). Melanholična in duhovita drama o dveh sestrah, ki ju upodabljata Ajda Smrekar in Lena Hribar, raziskuje medčloveške odnose in se razvije v čisto poezijo, pravijo ustvarjalci.

Dramo je prevedla Eva Mahkovic, ki je tudi dramaturginja predstave. Besedilo je po njenih besedah po zunanjih okoliščinah zdi enostavno. Dogajanje je postavljeno med le dve osebi, sestri, na samo eno noč, natančneje novembrsko kresno noč v Veliki Britaniji.

Besedilo ima veliko besed, a je povedanega zelo malo. Po mnenju dramaturginje je jezik surov, vsebuje veliko kletvic in razsekane oziroma nedokončane misli, a se v njem skriva poetika. "Drama postane poezija," je zapisala.

Zgodba se osredotoča na Jess, ki se po dvanajstih letih nepričakovano vrne k mlajši sestri Sarah in zelo veliko govori, mlajša pa se na to pretežno le odziva in se začne odpirati šele proti koncu, ko njun odnos postane bolj zaupen.

Iz globoke teme v veliko koščkov svetlobe
Režiserki Barbari Zemljič se je zdelo pomembno pobrskati po globinah, besedilo je po njenem mnenju zelo sodoben in aktualen za današnji čas. Govori o osamljenosti, ki jo živimo, poškodbah, ki jih nosimo s sabo, nezmožnosti približevanja, funkcioniranju v danem svetu in prekarnem delu ter o tem, kaj takšno delo pomeni za vse življenje. "Moj proces se je obrnil iz globoke teme v veliko koščkov svetlobe," pravi režiserka.

Pri postavitvi se je ukvarjala zlasti z vprašanjem, kako besedilo prenesti v vizualno podobo. Realizem se je zdel režiser in scenografki odveč, zato je slednja zasnovala minimalističen prostor, ki bo omogočil poudarek igri.

Drama govori o "razlikah, ki vodijo v različne življenjske izbire, o stvareh, ki jih zavestno obdržimo v spominu, o stvareh, ki smo se jih odločili pozabiti, o obžalovanju, o opustelih življenjskih ciljih, o negotovosti in hkrati trdnosti odnosov med sorojenci, o besedah, ki tako pogosto nimajo moči povedati tistega, kar bi bilo najnujnejše, predvsem pa o odgovornosti: odvrženi, sprejeti, vsiljeni," so zapisali v MGL.

"Predstava postavlja ogledalo, tudi gledalcu"
Igralki sta pri študiju imeli veliko možnosti raziskovanja in spraševanja o sami sebi, pri doseganju določenih stanj in čustev pa jima je pomagala svetovalka za vokalne tehnike Irena Tomažin Zagoričnik. "Predstava postavlja ogledalo, tudi gledalcu," je povedala Ajda Smrekar, Lena Hribar pa pomembnost pripisuje tudi tišini.

Kostume je zasnovala Tina Bonča. Z njimi je želela orisati predzgodbo: kakšni sta bili sestri, preden sta se ponovno srečali. Glasbo sta ustvarila Davor Herceg in Sašo Kalan, svetlobo pa je oblikoval Andrej Koležnik.

Predstavo bodo uprizorili v mali dvorani, ki sprejme največ 80 gledalcev.