Doslej je bilo le malo dokazov, da so neandertalci znali plavati, analiza školjk iz jame Moscerini v Italiji pa kaže na nasprotno. Ekipa strokovnjakov, ki je analizirala omenjene školjke, namreč pravi, da so nekatere izmed njih z morskega dna pobrali neandertalci, razkriva objava v reviji Plos One.

Neandertalci, ki so živeli v jami v Laciju pred približno 90.000 leti, so školjke spreminjali v ostro orodje, poroča BBC.

Paolo Villa z Univerze v Koloradu je s kolegi analiziral 171 tovrstnih orodij, ki so vsa narejena iz iste vrste školjk, Callista chione. Izkopali so jih ob koncu 40. let prejšnjega stoletja. Školjke, ki jih naplavi na obalo, se razlikujejo, od tistih, ki so pobrane z dna morja. Naplavljene školjke imajo drugačno površino, bolj razbrazdano zaradi trka ob prod na obali in stika z drugimi morskimi organizmi. Večina školjk iz omenjene jame ustreza merilom, ki veljajo za naplavljene školjke, četrtina pa jim ima drugačno površino, ki nakazuje na možnost, da so bile pobrane na morskem dnu, ko so bile še žive.

Danes omenjeno vrsto školjk v Jadranskem morju nabirajo v globini več kot 10 metrov, in sicer jih ribiči odkopavajo ali pa jih nabirajo potapljači. Na severu Jadranskega morja pa so ponekod peščene sipine, v kateri so omenjene školjke že na globini med pol metra in enim metrom. V tem primeru se jih da enostavno pobrati.

"Precej mogoče je, da so neandertalci pobirali školjke tudi na globini od dveh do štirih metrov, seveda pa niso imeli potapljaške opreme," je dejal Villa.

Matt Pope z inštituta za arheologijo na UCL-ju, ki sicer ni sodeloval pri študiji, pojasnjuje, da je sicer mogoče, da pride do izrednega dogodka, recimo med nevihto školjke naplavi na obalo. "Toda to, da so se pojavile na več različnih arheoloških najdiščih, in to, da so del materialnega bogastva, ki so ga prinesli v jame, daje slutiti, da je mogoče, da ni šlo le za enkraten, naključen dogodek."

Nova odkritja postavljajo na glavo dozdajšnja prepričanja, da so neandertalci večino časa lovili velike živali. Znano je sicer, da so zbirali školjke v ustjih in ribarili v nizkih vodah, le malo dokazov pa je kazalo, da so tudi plavali in se potapljali. Kot je dejal Pope, je več dokazov, da so neandertalci v obalnih predelih tamkajšnje dobrine uporabljali ne le za hrano, temveč tudi kot material za izdelovanje orodja.

Lani je ekipa pod vodstvom Erika Trinkausa z Univerze Washington v St. Louisu objavila izsledke, da so številni neandertalci trpeli za zdravstvenim stanjem, ki mu rečemo surfersko uho. Gre za nenormalne izrastline v ušesnem kanalu, ki so značilne pri ljudeh, ki se ukvarjajo z morskimi športi v hladnejšem podnebju.

"Arheološka odkritja iz jame Moscerini so v skladu z idejo o rednem izkoriščanju morskih virov, ki temelji na anatomskih podatkih," so še v reviji Plos One zapisali Villa in njegovi kolegi.

V arhivu 4D si lahko še do 21. 1. ogledate tematsko soroden britanski dokumentarec Neandertalci - spoznajmo svoje prednike.