Deli je uredil Niko Toš, posthumno pa ju je izdala Fakulteta za družbene vede. V eni je zbranih deset filozofsko-socioloških spisov, v drugem pa intervjuji za različne medije.

Zamisel o knjigah je nastala že pred Rusovo smrtjo februarja lani, razlaga Toš.

V prvi knjigi so zajeti Rusovi spisi s konca 50. in začetka 60. let preteklega stoletja, torej njegovega zgodnejšega obdobja, še pravi Toš. "S tem se odpira možnost njegovega vrednotenja zaradi družboslovne kritične misli, ki se je oblikovala v skupini mladih intelektualcev, se nato izrazila v različnih oblikah, bodisi na literarnem, filozofskem ali družboslovnem področju, skupino pa uvrstila med sočasne evropske intelektualce."

Človek, delo, organizacija in moč
Knjigi usmerjata pozornost k temeljnim kategorijam, ki se jim je Rus posvečal, to so človek, delo, organizacija in moč. Toš ob tem spomni na njegovo profesionalno pot: ko so mu na Filozofski fakulteti zavrnili doktorsko disertacijo iz filozofije, se je odločil za sociologijo, iz katere je nato tudi doktoriral v Zagrebu.

V sedemdesetih letih so ga izločili z ljubljanske univerze, in sicer zaradi neprimernosti in oporečništva. Toš opozarja, da se je to zgodilo kljub njegovi pripadnosti univerzi, SAZU-ju in sociološkem društvu. Bil je v "jedru družboslovcev, ki so aktivno in angažirano opazovali zadeve v jugoslovanski in slovenski družbi".

Rus je v Slovenijo prinašal francosko družboslovno misel, pa razlaga recenzent Tine Hribar. Bil je sodelavec Revije 57 in Perspektiv, sodeloval pri nastajanju pisateljske ustave, ob 20-letnici sprejetja slovenske ustave pa je bil na strani ustanovitve skupine za njeno prenovo, do česar sicer ni prišlo. Začela se je "duhovna korupcija, ki traja še danes", čeprav bi bilo treba ustavo po njegovem mnenju spremeniti v ustavo 21. stoletja.

Fenomenologija, eksistencializem in kritična teorija
Drugi recenzent Darko Štrajn Rusa predstavlja kot predstavnika evropske refleksivne sociologije. "V svojem intelektualnem horizontu je imel vključeno tradicijo fenomenologije, eksistencializma in kritične teorije." Po Štrajnovih besedah je s svojim delom prispeval h gibanju, ki je vnašalo večjo interdisciplinarnost med vedami, kar se je sicer razcvetelo šele po 70. letih.

Družba brez skupnosti
Sourednik Rusovih filozofsko-socioloških spisov je Andrej Rus, ki v pisanju Veljka Rusa zaznava močno temo humanizma. "Kot mlad filozof je verjel v moč ljudske revolucije, ki pa ni bila izpeljana do konca. Nezmožnost ustvarjanja skupnosti nove revolucionarne družbe je našel v lastniškem odnosu, ki je globoko asocialen. Ko lastniški odnos postaviš v temelj družbe, te ne moreš več graditi," je dejal o Rusovi teoretski misli. Potegnil je vzporednico z današnjo demokratično družbo, ki je po njegovih besedah globoko izpraznjena, je družba brez skupnosti.