Avtor razstave s podnaslovom Protagonisti slovenske sodobne umetnosti 1968-2013 je dolgoletni spremljevalec likovnega ustvarjanja tako na Slovenskem kot območju nekdanje Jugoslavije, muzejski svetnik in likovni kritik Aleksander Bassin, ki je svoj izbor začrtal na zgodovinski razvojni liniji. Eno izmed del, ki stojijo na njenem začetku, je Atomska Venera Janeza Boljke, skulptura, ki je s kuratorjevimi besedami "senzibilni hommage" revolucionarnemu letu 1968. To ni zatreslo le tedanjega družbenega dogajanja, ampak je pomenilo tudi začetek spogledovanja mladih umetnikov s sočasnimi novodobnimi tokovi zunaj nacionalnega okvirja – od pop arta, novega realizma, narativne figuralike pa vse do ekstremnih pojavov radikalnega realizma.

Kot piše Bassin v trijezičnem razstavnem katalogu, se je v sedmem in osmem desetletju preteklega stoletja modernistična praksa kazala kot ekspresivna nova figuralika in neokonstruktivizem. Vstop v postmodernizem konec osmega in odprto deveto desetletje pa zaznamujeta po osamosvojitvi retroavantgarda in izrazito individualizirana avtorska poetika, ki prevlada v novem, likovno izredno bogatem prostoru samostojne slovenske države preteklih dvajsetih let.
Novo odkrivanje sublimnega
V desetletju po letu 2000 (pa tudi že predtem) nastopi v slikarstvu novo odkrivanje sublimnega, ki je, kot je zapisal Tomaž Brejc, svojevrsten odgovor na ideološki, socialnokritični 'realizem', ki ga s konceptualnimi tehnikami proizvaja sodobna umetnika praksa v novih medijih, instalacijah, performansih itd. "Sublimno ni kategorija, ki bi izbrisala svoj medij, vsak medij je poklican, da doseže sublimno. Če je sublimno arhetipska in arhaična izkušnja, potem je slika še vedno primerno sredstvo za uresničevanje podobe," še piše umetnostni zgodovinar v svojih Študijah o slovenskem slikarstvu v 20. stoletju, eni izmed ključnih publikacij za razumevanje slovenskega ustvarjanja zadnjih nekaj desetletij.
Krajina kot slovenska posebnost
V osrednjo postavitev je vključena še razstava v razstavi z naslovom Krajina kot tematska preokupacija v slovenskem slikarstvu in fotografiji, na kateri je predstavljen slovenski specifikum, ki ima tematsko kontinuiteto od nastopa impresionistične četverice na začetku 20. stoletja. Kot piše Bassin, ni naključje, da je bila okolica Škofje Loke že tedaj slovenski Barbizon, in prav od tod izvirajo tudi imena in dela tistih sodobnih slikarjev, ki so protagonisti razstave v razstavi.
Razstava, ki bo na ogled do 22. junija, vključuje dela 53 slikarjev, 18 kiparjev, šestih grafikov in 19 fotografov, sicer hranjenih v nacionalnih, avtorskih in zasebnih zbirkah.